Kotaljenje v modrem

Morda se naslov Kotaljenje v modrem sliši nekoliko nepremišljeno izbran. Vendar če se malo poglobimo v njegov pomen, pridemo do vozila, ki smo ga preizkusili na testu. Beseda kotaljenje pomensko prihaja iz latinske besede volvere. In ime Volvo je izpeljanka iz slednje. Kar pa se tiče modre barve, jo najdemo v švedski zastavi. In ko pravimo, da je nekdo moder, to pomeni, da je pameten in preudaren. Za modro kri pa tudi vemo, kaj pomeni. In modre barve je bil tudi testni Volvo FH500 Dual Clutch.

Test Volvo FH 500

Pred štiriindvajsetimi leti se je prvič pojavila serija FH, ki je zamenjala serijo težkih tovornjakov, ki so pred tem nosili oznako F. Pred štirimi leti je tudi serija FH doživela korenito prenovo.
Novega Volva zaznamujeta na zunaj dve lastnosti. Prva je velika črna maska. Ne samo da je bila njena velikost del posebnega poglavja pri oblikovanju, zaradi njene velikosti do motornega predela pride toliko več svežega zraka.

Druga značilnost so luči. Dnevni žarometi v tehnologiji LED v obliki črke V ali pa konice puščice zaznamujejo serijo FH, tako kot so nekdaj rumene luči francoske avtomobile. Cilj oblikovalcev ni bil samo atraktivna oblika tovornjaka, temveč so si zadali nalogo izboljšati funkcionalnost. Razgibanost zunanjih površin ni namenjena zgolj dizajnu, ampak tudi zmanjšanju porabe goriva. Tako se na prednji odbijač lahko namesti spojler, ki je na doplačilni listi. Odbijač je sestavljen iz treh delov, kar poceni vzdrževanje vozila.

Trdnejša kabina in večji vidni kot

Bolj pokončna postavitev stebrička A pri novem FH ima več različnih posledic. Vetrobransko steklo je zdaj večje in je lepljeno na kabino. S tem sta se povečali trdnost in togost kabine. Če k temu dodamo nova zunanja ogledala, se je izboljšala ne samo aerodinamika, temveč tudi voznikov pogled navzven. Ne samo nazaj, ampak tudi naprej. Tanjša ogledala in bolj zaobljeno vetrobransko steklo povečujeta vidni kot. Ta je nadvse pomemben pri vožnji po ovinkasti cesti ali v križiščih (krožiščih). Še nekaj se je zgodilo z bolj pokončno postavitvijo stebrička A. Volumen v kabini se je nekoliko povečal, kar pripomore k voznikovemu udobju. Z mislijo na voznika so pod veliki zunanji pokriti predal namestili manjšega, z namenom odlaganja rokavic in za namestitev posode z milom in vodo.

Pri FH so tri izvedbe kabin, pri vsaki mora voznik prestopiti tri stopnice do delovnega mesta. Pri testnem vozilu je bila kabine izvedbe Globetrotter. Od nje je večja zgolj ena kabina z istim imenom. Pred njo je še nižja kabina s stojno višino 1620 mm na motornem tunelu. Pri Volvu nima nobena kabina povsem ravnega dna. Slabih 100 mm pa tudi ni taka ovira, ki bi grobo posegala v prostor kabine. Prostora za odlaganje je več kot dovolj. Poleg vseh pokritih predalov za odlagalni prostor lahko služi tudi zgornja postelja. Na voljo je tudi omarica z drsnimi vrati na zadnji steni nad zgornjo posteljo. Spodnje ležišče je v primerjavi s predhodno serijo FH pridobilo kar nekaj centimetrov v širino. Povečano udobje ni samo na »oddelku za počitek«, temveč je tudi za volanskim obročem. Poleg vozniškega sedeža je povsem nastavljiv volan, ki se lahko nagne pod kotom dvajsetih stopinj. Pod volanom so tri obvolanske ročice. Skozi večnamenski volanski obroč s štirimi prečkami je dober pogled na instrumentno ploščo, kjer sta zgolj dva merilnika s kazalci. Obveščata o hitrosti in številu vrtljajev motorja. Vsi drugi podatki so na voljo na dveh zaslonih LCD. Tako na desnem zaslonu lahko najdemo podatke o obremenitvi vozila (Load indicator). Sistem vozniku pomaga pravilno in maksimalno obremeniti vozilo brez tveganja, da bi ga preobremenil.

Seveda je to na spisku dodatne opreme. Tretji zaslon, ki je pomaknjen v sredino armaturne konzole, je del sistema za storitve, informacije in razvedrilo. Upravljamo ga lahko z glasom, gumbi na volanu ali pa dotikom 7-palčnega zaslona. Preko tako imenovanega zaslona SID lahko dostopamo od telefona do sistema Dynafleet, navigacije in priklopa štirih kamer. Seveda je vse odvisno od izbora medijskega paketa. Predvsem imamo v mislih navigacijo in sistem Dynafleet. S slednjim se da privarčevati marsikateri evro. Ravno tako se izbira pri paketih naprednega sistema varnosti. Tako kot ti sistemi je očem prikrito tudi, kar je pod kabino.

Prenovljen tudi motorni sklop
Za Volvo značilno zelene barve obarvan motor ima sedaj nekoliko drugačen dovod goriva v izgorevalne prostore. Če je bilo do nedavnega še načelo črpalka-šoba, je zdaj dovod goriva po skupnem vodu. S tem so dosegli norme izpušnih plinov Euro 6c. Trinajstlitrski motor z največjo močjo 368 kW (500 KM) razvije med 1400 in 1800 vrtljaji v minuti. Med 1000 in 1400 vrt./min. je polje največjega navora, ki je 2500 Nm. Da lahko motor dosega to moč in navor v takem razponu vrtljajev, mu pomaga tudi turbinski polnilnik z variabilno geometrijo lopatic. To ni najmočnejši trinajstlitrski motor. Poleg 540 konjskega sta na voljo še dva šibkejša. Podoben motor najdemo tudi pri Renaultu.

Volvov 12-stopenjski avtomatizirani menjalnik z delilnikom in preklopnikom območij temelji na običajnem nesinhroniziranem ročnem menjalniku. Da ne bi iz menjalnika prihajali zvoki kot iz kake stružnice nad sklopko in prestavljanjem, bedi elektronska krmilna enota. Na kratko takemu menjalniku pri Volvu pravijo I-shift. Ker pa pri Volvu menijo, da vsaka kapljica šteje, so se domislili še nečesa. Ker pri običajnem vsakokratnem prestavljanju pade krivulja prenosa moči nekoliko navzdol, so namesto ene sklopke med menjalnik in motor vstavili dvojno sklopko. Tako med prestavljanjem ni padca prenosa moči, temveč je ravna črta. Torej je prenos moči stalen. Poenostavljeno povedano, ima vsaka sklopka svojo gred z zobniki. Medtem ko je delujoča ena sklopka s svojimi zobniki, se druga pripravlja na delo. Na ukaz elektronske krmilne enote sklopki zamenjata funkciji v delčku sekunde brez prekinitve prenosa moči. Praktično lahko rečemo, da sta skorajda hkrati vključeni dve prestavi. Tako prestavljanje se najbolj izkaže pri vožnji v klanec in po klancu navzdol. Dvojna sklopka je na voljo samo pri treh najmočnejših 13-litrskih motorjih.

I-cruise, I-Roll, I-See, I-…

Pri Volvu se ne začne samo menjalnik s črko I, temveč še kaj drugega. I-Cruise, I-Roll in I-See so sistemi, ki pripomorejo k varčevanju z gorivom in zmanjševanju izpustov CO2. I-Cruise vzdržuje visoko povprečno hitrost in znižuje porabo goriva. Sistem I-See zbira podatke o topografiji ceste ter jih sporoča motorju in menjalniku. Ko pa vse tri elektronske sisteme »na I« združimo, dobimo učinkovit paket za gospodarnost. Seveda se s tem tudi povečata voznikovo udobje in varnost.

Vozilo, ki smo ga zapeljali, prihaja iz Kraljevine Švedske. Torej ima nekaj modrega in je nekaj posebnega. Ima tradicijo. Da, tradicijo, saj bodo naslednje leto pri Volvo Trucks praznovali 90. obletnico ustanovitve. Morda nam bodo pripravili kaj posebnega, če ne drugega, kako posebno edicijo ob devetdesetletnici.