Trenutno gospodarsko okolje slovenskim prevoznikom ni prijazno

Peter Pišek: Poslovanje v prevozništvu vse bolj prežeto z administrativnim balastom

Recimo najprej kaj na splošno o gospodarskem okolju, v katerem deluje avtoprevozništvo.

"Kar bom rekel, bo slišati zelo dramatično, a trenutno gospodarsko okolje pri nas je ne le do nas prevoznikov, temveč do celotnega gospodarstva skrajno neprijazno. Zato se nam dogaja, da se prevozna in logistična podjetja selijo v tujino, selijo se tudi tuje multinacionalke. Vzrok pa je preprost: imamo prenormirano poslovno okolje in imamo prevelike davčne obremenitve. Doslej nam še pod nobeno vlado ni šlo tako slabo."

Avtoprevozniki ste zelo alergični na razne zakonske predpise, ki vas administrativno obremenjujejo. Lahko navedete kak novejši eklatanten primer tega?

"Najnovejši primer nepotrebnega administrativnega obremenjevanja je uvedba dodatnih evidenc za spremljanje dela voznikov. Tahograf namreč izkazuje vsak manever voznika, mi delodajalci pa moramo pri obračunu plač fizično vstavljati dodatne evidenčne podatke, npr. kje je voznik nakladal, kaj je nakladal, kje je razkladal itd. Gre za čisto podvajanje evidenčnih opravil. Imamo tudi problematično zakonodajo, ki se kot taka izkaže šele s prvim ekscesom. Konkretno mislim na določbe, ki prevozniku odvzemajo potrdilo A1, na podlagi katerega je mogoče izvajati storitve v tujini in zaposlovati tujca, če se ugotovijo že minorne kršitve zakonodaje. Dovolj je že, če za uro presežeš dovoljeni delovni čas, kot je zapisan v Zakonu o delovnem času in počitkih mobilnih delavcev in zapisovalni opremi. Prevoznik, ki mu je ugotovljena kršitev, tako določeno obdobje ne bo mogel zaposlovati tujcev niti podaljšati delovnih dovoljenj obstoječim zaposlenim tujcem. Vedeti moramo, da je v prevozništvu težko obvladovati vse situacije, ne da bi kdaj padli v manjši prekršek. Tako radikalna sankcija pa lahko uniči podjetje in prevozniku ostaneta le dve možnosti, in sicer, da svoje poslovanje konča s stečajem ali pa da odpre novo podjetje."

Menite, da bi ministrstva oz. vlada lahko rešili kak aktualni avtoprevozniški problem zgolj s potezo dobre volje, torej brez dolgotrajnih ekspertiznih, tehničnih in finančnih priprav?

"Lahko, na primer na področju umeščanja logističnih infrastrukturnih objektov v prostor. Tu ni problem denar, temveč samo politična volja. Mi že leta govorimo o potrebnosti postavitve malih logističnih centrov in počivališč na avtocestnem križu, pri čemer bi bili v te projekte pripravljeni investirati tudi prevozniki. A za zdaj s sredstvi avtoprevoznikov ni bil umeščen v prostor niti en mali logistični center. Lahko le ugibam, zakaj oblast ne podpre naših prizadevanj."

Veliko opozarjate na to, da zaradi neprijaznega domačega poslovnega okolja izgubljate na mednarodni konkurenčnosti. Kateri ukrepi države bi vašo konkurenčnost obrnili v pozitivno smer?

"Zgolj kak posamezen ukrep bi bil premalo, ampak bi potrebovali šopek ukrepov. Za nas bi bilo na primer pomembno imeti stabilne razmere na področju pridobivanja kadrov. Poleg tega, da bomo kadrovski primanjkljaj morali reševati z ustrezno migracijsko politiko, pa se zavzemamo tudi za uvedbo poklicnega izobraževanja voznikov v sklopu rednega poklicnega izobraževanja. Država naj bi učencem financirala pridobitev vozniških izpitov, tako da bi ti z 18. letom lahko že samostojno sedli za volan kamiona. Konkurenčnost si lahko izboljšamo tudi s tistim, kar nam ponuja digitalizacija, pametno voden zeleni prehod in seveda predvsem razbremenitev gospodarstva."

Milan Slokar: Slovenija je pretirano prekopana

V zadnjem času je bilo veliko nejevolje med prevozniki zaradi cestnih zastojev, še zlasti ste skočili pokonci zaradi zapore na odseku vipavske hitre ceste.

"Že ko so začele prihajati prve informacije o nameravani zapori hitre ceste, smo čutili, da gre za precej problematičen projekt, tako zaradi samega trajanja zapore kot zaradi celotne zapore ene polovice cestišča. Upali smo, da nas bodo povabili zraven, nas kaj vprašali, saj verjetno najbolje vemo, kako je promet časovno razporejen. Pa se to ni zgodilo. Na marsikatero rešitev smo imeli pripombe, a so nas 'pomirili', da so strokovnjaki vse preštudirali. Potem sta prišla famozni ponedeljek in torek, ko se je na primorki zabasalo. Mi smo v torek reagirali in pozvali k sestanku na Razdrtem z namenom, da rešimo situacijo. To nam takrat ni povsem uspelo, smo se pa v nadaljevanju dobili v širokem krogu 'zainteresiranih deležnikov' pri ministrici in prišli do nove, kompromisne rešitve z upoštevanjem tudi naših predlogov."

Kakšen je sedaj tam prometni režim? Je mogoče pričakovati še kakšne popravke?

"Od Razdrtega proti Vipavi je en vozni pas dodeljen tovornemu prometu za vozila nad 3,5 tone največje dovoljene mase, en pas pa za intervencijska vozila, preostali tovorni promet in promet osebnih vozil pa gre po vzporedni regijski cesti. Mi smo bili poznavajoč razmere v zadnjih osmih mesecih letos za bolj 'sproščen' pristop. Zanimivo pa je, da se že razmišlja, da bi na hitro cesto spravili še kaj več od tega, tudi osebni promet, s čimer se nekako že postavljajo na naše stališče. To bi gotovo nekoliko razbremenilo regionalno cesto, za kar bi bili prebivalci ob njej zelo hvaležni. Trenutno pa teče promet razmeroma tekoče."

Je morda za zastoje del krivde mogoče pripisati tudi premalo odzivni italijanski strani?

"Že na samem začetku je bilo jasno, da preusmeritev tranzita na Fernetiče na italijanski strani ne bo delovala najbolje. Tudi pri njih obstajajo kakšne šibke infrastrukturne točke, kot na primer cestninska postaja v Tržiču, pa tudi vstopno-izstopni pasovi na Fernetičih, upoštevati kaže tudi interese tamkajšnjih špedicijskih organizacij. Menim, da ne bi bilo primerno sokrivde za zastoje preveč valiti na italijansko stran."

Prometni zastoji so obča značilnost slovenskih avtocest. Menite, da načrtovalci prenovitvenih in vzdrževalnih del na avtocestah pretiravajo z gostoto odprtih gradbišč?

"Ja, mislim, da gre za pretiravanje, v tujini gradbišča niso tako pogosto posejana kot pri nas. Ob tem so problem časovno zelo raztegnjene zapore cest. Na dolenjki na primer se gradi že devet mesecev. Prepričan sem, da se to dogaja zato, ker gradbinci nimajo dosti delovne sile. To delovno silo razpršijo na več gradbišč ali pa jo selijo, zato teče gradnja počasi. Delovišče na Rebrnicah je odprto že skoraj mesec dni, a ni videti, da bi se tam kaj intenzivno dogajalo."

O »poslanstvu« Srečanja prevozniških družin in prevoznih podjetij Slovenije

Peter Pišek, predsednik sekcije za promet pri OZS: "Namen našega srečanja je povezovanje slovenskih prevozniških družin, seznanjanje javnosti in politike s 'tretjim davkom', ki ga plačujejo te družine, pri čemer mislimo na to, da je njihovo življenje podrejeno in na neki način žrtvovano delu, ki traja 24 ur sedem dni v tednu."

Milan Slokar, predsednik sekcije za cestni prevoz blaga pri GZS: "Ko smo na začetku postavljali našo prireditev, smo imeli v mislih hotenje, da mlajšim članom prevozniških družin pokažemo, da je vredno nadaljevati družinsko dejavnost. Menim, da je posebna vrednost dogodka tudi to, da se na njem zbere 2500 ljudi iz široke avtoprevozniške branže, ki si imajo kaj povedati. Tako se lahko bolje razumemo in tudi bolje poslovno sodelujemo."