Kako poletna vročina vpliva na asfalt?

Poletni vročinski valovi postajajo vse pogostejši in intenzivnejši. Površina asfaltnega vozišča se lahko na neposrednem soncu segreje na 60 °C ali več, zato poletna vročina ni le preizkus za voznike, temveč tudi za cestno infrastrukturo. Vozniki pogosto opazijo kolesnice, razpoke ali poškodovana vozišča, vendar le redki vedo, zakaj do njih prihaja.

Cesta | Foto: Ema Kemperle

Dr. Lidija Ržek z Zavoda za gradbeništvo Slovenije (ZAG) pojasnjuje, da je asfalt temperaturno občutljiv material, zato visoke temperature vplivajo na njegove mehanske lastnosti. Na obstojnost vozišča poleg temperature pomembno vplivajo tudi sestava in lastnosti asfaltne zmesi, prometne obremenitve ter vse bolj izraziti vplivi podnebnih sprememb.

Kaj je asfalt in kako nanj vpliva vročina?

Asfalt je sestavljen iz kamnitega agregata in bitumenskega veziva, ki deluje kot "lepilo" med zrni mineralnega materiala. Bitumen je viskoelastičen material, zato se njegove mehanske lastnosti spreminjajo s temperaturo. Pri visokih poletnih temperaturah postane mehkejši, zaradi česar se asfaltna plast pod težkimi prometnimi obremenitvami lažje deformira. Čeprav so sodobne asfaltne zmesi zasnovane tako, da prenesejo širok razpon temperatur, od zimskega mraza do poletne vročine vse pogostejši in intenzivnejši vročinski valovi predstavljajo vedno večji izziv ter zahtevajo razvoj odpornejših asfaltnih materialov.

Zakaj nastanejo deformacije vozišč?

Najpogostejša posledica visokih temperatur so kolesnice oziroma vzdolžne deformacije v smeri vožnje, ki nastanejo zaradi ponavljajočih se obremenitev težkih tovornih vozil. Pri visokih temperaturah se bitumensko vezivo zmehča, zato je asfalt hitreje povržen trajnim deformacijam. K njihovem nastanku lahko prispevajo tudi neustrezno dimenzionirana voziščna konstrukcija, neustrezno izbrana asfaltna zmes, staranje materialov ali preobremenjen promet. Deformacije niso le estetska težava – ob močnem dežju se v njih zadržuje voda, kar povečuje nevarnost akvaplaninga in zmanjšuje prometno varnost. ZAG s terenskimi meritvami in laboratorijskimi preskusi lahko spremlja obnašanje asfaltnih zmesi ter preverja njihovo odpornost.

Novi materiali za odpornejše ceste

Raziskave na področju cestogradnje so danes usmerjene v razvoj asfaltnih zmesi, ki bodo bolje prenašale visoke temperature, večje prometne obremenitve in hkrati imele manjši vpliv na okolje. Med obetavnimi rešitvami so izboljšana bitumenska veziva, modificirana s polimeri ali drugimi dodatki, optimizirane sestave asfaltnih zmesi ter uporaba recikliranih materialov, ki ob ustrezni kakovosti prispevajo h krožnemu gospodarstvu. Na ZAG-u razvijajo in preizkušajo nove materiale z naprednimi laboratorijskimi metodami ter sodelujejo pri uvajanju inovacij v prakso, saj bodo prav kakovostni materiali ključni za gradnjo cest, ki bodo kos vse bolj zahtevnim podnebnim razmeram.

Razvoj naprednih materialov, redno spremljanje stanja vozišč in pravočasno vzdrževanje so ključni dejavniki, ki bodo omogočili varnejše in trajnejše ceste tudi v prihodnosti.

Ali ob vročini domačo asfaltno cesto ali dvorišče lahko zaščitimo ali ohlajamo?

Težko. V tujini so poskusili z različnimi ukrepi, ki pa niso najbolj učinkoviti: občasno hlajenje z vodo, svetlejši oziroma reflektivni premazi, posipanje. Ti ukrepi lahko začasno zmanjšajo segrevanje površine, vendar imajo omejen učinek in jih je v praksi težko dolgoročno izvajati. Najbolj učinkovito je senčenje z drevesi in izbira asfaltne zmesi z večjo temperaturno odpornostjo.

Dr. Lidija Ržek, vodja Laboratorija za asfalte in bitumenske proizvode, Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG)