Boštjan Gojčič: Šampion, ki uživa pri zahtevnih opravilih

V močni mednarodni konkurenci je v Mendigu (Porenje-Pfalška, v bližini Koblenza) zasedel drugo mesto. Slovenci so se odlično izkazali, saj je kot tretji na stopničke stopil Bojan Križnar iz ACB Kozina. Zmagovalec in četrtouvrščeni sta bila Avstrijca. V Nemčijo so naše tekmovalce prišli spodbujat tako predstavniki vodstva DARS-a kot tudi nekaj sodelavcev. 

Predtekmovanje 

Tekmovalce za evropsko prvenstvo so izbrali na slovenskem tekmovanju voznikov plužnih vozil, ki so ga spomladi organizirali na ploščadi ACB Vransko. Tam so se morali izkazati v različnih preciznih nalogah, kot so: prevoziti poligon, natančno odložiti plug, približevanje oviri s plugom in podobno. Pri tem ni štela le natančnost, temveč tudi hitrost. Šest najboljših voznikov so nato poslali na evropsko prvenstvo. Boštjan je bil na Vranskem 'šele' četrti. 

Na evropskem tekmovanju je Boštjan pokazal, da vozilo s plugom obvlada milimetrsko natančno.

Ko gre za res, je osredotočenost še večja 

V ACB Maribor so bili njegovega uspeha veseli, zato so mu omogočili, da je svoje spretnosti z dodatno vajo še nadgradil. Njegova velika prednost je, da je že pred tem tekmoval v moto športu in dobro obvlada pritiske ob nalivih adrenalina. Na tekmovanju v Nemčiji so nekaj pravil zadnji trenutek spremenili, kar je povečalo nervozo. Določene naloge naj bi opravil sovoznik, a nazadnje so se vozniki na tekmovalno progo podali sami. 

»Morda me je to še dodatno spodbudilo in lahko da sem odpeljal bolje, kot bi, če tega dodatnega pritiska ne bi bilo. Nekaj treme mora biti, drugače ne daš vsega od sebe,« na glas razmišlja Boštjan.

Potem doda svoje videnje še vodja ACB Maribor, mag. Anamaria Hren: »Naši fantje so zelo dobro usposobljeni, kar dokazujejo rezultati. Tisti, ki smo jih septembra pospremili v Mendig, smo s stisnjenimi pestmi in s ponosom spremljali njihove predstave in se skupaj z njimi veselili odličnih rezultatov. Tekmovanje so spremljali tudi sodelavci doma in Boštjanu pripravili pravi šampionski sprejem. Nedvomno je ta uspeh spodbuda za vse voznike plužnih vozil, da bodo svoje znanje še nadgrajevali in da bo naša zimska služba še boljša.«

Po zaključku tekmovanja se je DARS-ova skupina fotografirala pred tekmovalnima voziloma – niso skrivali navdušenja nad vrhunskim rezultatom.

Brnenje motorjev od malih nog

Boštjan je bil z bencinom zasvojen mulec in o tem pove: »Z mopedi sem se začel preganjati že v osnovni šoli in do konca najstniških let sem po moje imel vse vrste mopedov, ki so prišli iz Kopra, vključno z 90 Elektronikom. Sami smo jih popravljali in seveda frizirali ter se pri tem zelo lepo imeli. V skladu z mojimi interesi sem se vpisal v šolo za avtoličarja in jo uspešno zaključil, a v poklicu nisem nikoli delal, saj me je bolj kot ravnanje, kitanje, brušenje in lakiranje pločevine vlekel volan. Komaj sem dočakal 18. rojstni dan, da sem lahko opravil vozniški izpit kategorije B, takoj nato pa še C in E. Kupil sem star kombi in kot samostojni podjetnik z njim prevažal hitro pošto za podjetje GPS (General Parcel Slovenia). Po stečaju tega podjetja sem zamenjal delodajalca, a ostal za volanom.«

Zaposlil se je pri samostojnem avtoprevozniku in dve leti vozil prekucnik. Potem je presedlal na tovornjak z dvigalom z roko dolžine do 18 metrov in pozneje še izredne prevoze. V svoji karieri je veliko vozil tudi po gozdnih cestah.

»Še sam ne vem, koliko avtomobilov sem razbil, ko sem vozil avtocrash,« pove Boštjan.

Motokros in avtocrash

»Pri 18 letih sem začel dirkati v motokrosu in še sedaj kot veteran vozim amaterske dirke. Za ta šport se je navdušil moj starejši sin Tim. Kratek čas je dirkal tudi mlajši Jan, a je motor hitro zamenjal za nogometno žogo,« o športnih dejavnostih v družini pove Boštjan. 

Redki se spomnimo, da so včasih v Mariboru prirejali dirke avtocrash. Ta panoga je bila dosti bolj priljubljena v Ameriki. Stvar je preprosta. Naenkrat starta več avtomobilov, ki se med seboj zaletavajo. Zmagovalec je tisti, ki ostane zadnji z vsaj malo voznim avtomobilom.

Boštjan pripoveduje z malo nostalgičnim nasmehom: »Z odpadov smo pokupili vse močnejše avtomobile, kot so Fordi Granade, Opli Rekordi. Tudi Volvi 244 so bili iskani, prav tako Fiati 132 in kakšna Volga se je našla. Iz avtomobilov smo odstranili vso odvečno opremo in stekla ter jih ojačili, da so zdržali močnejše trke. Pomembno je bilo čim dlje ohraniti pogonski sklop – predvsem hladilnik. Vsakega sem sam in s prijatelji pripravljal po mesec dni, a nobeden ni zdržal več kot eno tekmo. Še danes mi je žal za Fordom Consulom, letnik 1973, narejenim za ameriški trg, ki sploh ni bil slab, a je po dirki prav tako romal med staro železje. Kljub temu da sem to počel šest let, se nisem nikoli resneje poškodoval. No, tu in tam sem si že opraskal komolec ali koleno in staknil kakšno modrico. Hitrosti niso bile visoke in vsi tekmovalci smo bili pripeti s pettočkovnimi varnostnimi pasovi ter nosili čelade.«

Tukaj ima odpiralno krilo pluga varovalko, ki popusti ob udarcu v oviro.

K DARS-u leta 2011

Letos je minilo štirinajst let, kar je Boštjan prišel k DARS-u. Glavni motiv za to je bilo delo blizu doma in redno spanje v domači postelji. Pravi, da je bila to ena izmed boljših odločitev v življenju. Za voznika pri DARS-u je pomembno, da ima čim širše znanje. Osnova sta seveda kategoriji C in E, zelo pa pomaga, če sme in zna upravljati viličarja, težko gradbeno mehanizacijo, da ima vozniško dovoljenje za traktor, motorno žago in še kaj: »V mojem delu na avtocesti mi je prišlo vse našteto še kako prav.« 

Boštjan si je pred prihodom v DARS nabral številne vozniške in delovne izkušnje, med drugim je prevažal tudi izredne tovore.

Raznoliko in zanimivo delo ter specifičen delovni čas

Delo pri nas je resnično pestro, noben dan ni popolnoma enak prejšnjemu. Tudi kadar ima jasen razpored dejavnosti za naslednji dan, lahko gre kaj narobe in se vse postavi na glavo. Razlog temu so lahko nesreča, okvara, izrazito slabo vreme ali kaj drugega. Delovni čas pri zaposlenih na avtocesti se spreminja. Popravila cest in druga načrtovana opravila se dogajajo predvsem v dopoldanski izmeni, dežurajo pa v tako imenovanem ruskem turnusu. Torej en teden delam zjutraj, v ruskem turnusu pa najprej 12-urno dnevno izmeno, nato sem 24 ur prost, potem delam 12-urno nočno izmeno in sem prost 48 ur. 

Sedaj je upravljanje snežnega pluga digitalizirano, a brez ustreznega znanja in praktičnih izkušenj vseeno ne gre.

 Načrti za prihodnost

»Pri delu, ki ga z velikim veseljem opravljam, ne manjka izzivov. Vsak dan počnem kaj drugega. Bolj kot je opravilo zahtevno, z večjo vnemo se ga lotim. Tudi delovni čas mi ustreza, saj sem se navadil, da sem polovico časa v službi v ruskem turnusu. Imam srečo, da nočno delo še vedno prenašam brez težav. Sploh ne razmišljam, da bi počel kaj drugega, kakor zdaj,« je na vprašanje, kje se vidi v prihodnjih letih, Boštjan odgovor kar izstrelil. 

Potem se je malce ustavil in poudaril: »Imam pa še en bolj kratkoročen cilj – v Franciji bo leta 2026 svetovno tekmovanje voznikov plužnih vozil …« 

Pri DARS-u so bili vsi veseli Boštjanovega uspeha in vodja ACB Maribor, mag. Anamaria Hren, pravi, da ima podporo vodstva tudi za svetovno prvenstvo.