Vzroki za črno prometno statistiko so hitrost, alkohol in neprilagojena vožnja motoristov

Po začasnih in neuradnih podatkih Policije je v letu 2025 na slovenskih cestah umrlo 93 ljudi, kar pomeni 37-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2024, ki je bilo z 68 smrtnimi žrtvami statistično gledano leto z najmanj smrtnimi žrtvami doslej. Kljub dolgoročnemu trendu izboljševanja prometne varnosti je bilo leto 2025 opozorilo, kako hitro se lahko stanje poslabša.

V letu 2025 se je zgodilo 20.824 prometnih nesreč, kar je za 2,9 % več kot leto prej. Število hudo telesno poškodovanih se je povečalo za 6 %, število lažje poškodovanih pa se je zmanjšalo, kar kaže, da so bile posledice nesreč bistveno hujše.

Najbolj črni poletni meseci, julij najslabši v zadnjem desetletju

Izrazit porast smrtnih žrtev je bil v poletnih mesecih. Julij 2025 je bil najbolj črn mesec v zadnjem desetletju, saj je na slovenskih cestah umrlo 25 ljudi. V tem mesecu se je zgodila tudi najhujša prometna nesreča leta, ko je na štajerski avtocesti umrlo pet oseb. Visoko število smrtnih žrtev beležimo tudi junija (15) in avgusta (10).

Med možnimi dejavniki poletnega poslabšanja izstopajo večja obremenjenost cest, številna cestna dela, gneča, vročinski valovi in hitre temperaturne spremembe. K tveganju pomembno prispevajo tudi utrujenost, zmanjšana zbranost, nestrpnost, uporaba mobilnih telefonov, neuporaba varnostnega pasu in zaščitne čelade ter alkohol.

Prevelika hitrost – 40 smrtnih žrtev

Glavni vzroki najhujših prometnih nesreč v letu 2025 ostajajo neprilagojena hitrost, neustrezna varnostna razdalja, alkohol in droge ter motilci pozornosti.

Posebej izstopa hitrost – zaradi neprilagojene hitrosti je v letu 2025 umrlo 40 ljudi, kar je bistveno več kot leto prej (30). Statistika potrjuje, da hitrost ostaja najpogostejši dejavnik pri prometnih nesrečah s smrtnim izidom, še posebej v kombinaciji z alkoholom in neuporabo varnostnih pasov.

Motoristi najbolj ogroženi

Leto 2025 je zaznamovalo tudi izjemno povečanje števila smrtnih žrtev med vozniki enoslednih motornih vozil. Skupaj je umrlo 30 voznikov EMV (26 motoristov, 3 vozniki mopeda in 1 voznik mopeda do 25 km/h), v letu 2024 pa 13.

Vzroki teh nesreč so bili najpogosteje neprilagojena hitrost, pogosto pa tudi neupoštevanje pravil o prednosti s strani drugih udeležencev, zlasti voznikov osebnih avtomobilov. Velik delež nesreč so povzročili motoristi sami. Med smrtnimi žrtvami so tako mladi začetniki kot tudi motoristi srednjih in starejših let, ki kljub izkušnjam ostajajo ranljivi.

Alkohol in droge – tretjina vseh smrtnih žrtev

V prometnih nesrečah, ki so jih povzročili alkoholizirani vozniki ali vozniki pod vplivom prepovedanih drog, je v letu 2025 umrlo 31 udeležencev, kar predstavlja tretjino vseh smrtnih žrtev. Gre za nesreče, ki bi jih bilo mogoče v celoti preprečiti z odgovornim ravnanjem.