Razogljičenje cestnega tovornega prometa

Na tem področju Shell tesno sodeluje z industrijo cestnega tovornega prometa s ciljem zmanjšanja količine emisij vozil. Za to so potrebni celovit pristop z opredelitvijo ovir, ki preprečujejo učinkovitejše razogljičenje, in praktične rešitve za prehod na sisteme obnovljive energije.

Cestni tovorni promet predstavlja približno 9 odstotkov svetovnih emisij CO₂ – več kot ladijski in letalski promet skupaj. Da bi dosegli cilj Pariškega sporazuma, se morajo absolutne emisije cestnega tovornega prometa do leta 2050 zmanjšati za skoraj 60 odstotkov v primerjavi z izhodiščem leta 2018 in to kljub pričakovani podvojitvi obsega cestnega tovornega prometa v istem obdobju. Cestni transport tovora je bistvenega pomena za svetovno gospodarstvo in vsakodnevno življenje. Na svetovni ravni je približno 217 milijonov cestnih tovornih vozil, od lahkih gospodarskih vozil, srednje težkih in težkih tovornjakov do avtobusov. S tako velikim obsegom je povezan tudi velik izziv; ko se bo svetovno gospodarstvo po pandemiji COVID-19 vrnilo k običajni rasti, se bodo povečale tudi emisije iz cestnega tovornega prometa.

Obstaja več ovir za razogljičenje; nezadostne regulativne spodbude, pomanjkanje infrastrukture in omejeno povpraševanje na primer s strani špediterjev, vendar kljub tem oviram obstaja upanje. Industrija je na prelomni točki, naraščajoče zahteve, pospešeno sprejemanje zakonskih predpisov in naprednejša tehnologije pa so dobra podlaga za napredek.

Industrija je že na dobri tehnološki poti. Večina tehnologij za razogljičenje cestnega tovornega prometa namreč že obstaja in številni proizvajalci tovornjakov že razvijajo električna vozila na gorivne celice (FCEV) in električna vozila na akumulatorje (BEV). Sektor je že opredelil načrt za razogljičenje, ki narekuje, da se od konca leta 2020 postopoma začne uvajati tovornjake z nizkimi in ničtimi emisijami.

Shell je za prihodnost predstavil široko paleto pobud za pospešitev cestnega tovornega prometa

• Rešitve vključujejo takojšnje ukrepanje s povečanjem uporabe že obstoječe tehnologije, kot je baterijsko-električna tehnologija za »Light-duty« tovorna vozila (mestni in primestni promet) in »Medium-duty« s krajšim dosegom.
• Dolgoročne rešitve vključujejo tudi uporabo vodika pri »Heavy-duty« in »Medium-duty« tovornjakih na daljše razdalje.
•  V tako imenovani »prehodni fazi«, v katero trenutno prehajamo, pa bodo imeli pomembno vlogo pri tranziciji tovornega prometa tudi utekočinjen zemeljski plin – »LNG« in nizkoogljična »bio goriva«.

Shell zaradi tega v Evropi pospešuje izgradnjo LNG polnilnih postaj in jih načrtuje do konca leta 2022 odpreti 80. Uporaba ustrezne »Telematike« in najnovejših premium maziv pa bo prehod v oglično nevtralen transport samo ustrezno zaokrožila. Intenzivnejša regulacija, povečanje proizvodnje in izboljšanje infrastrukture za ohranjanje trajnostnega razvoja so ključnega pomena za vzajemno prihodnost. Izziv je vsekakor obsežen, toda obenem nudi tudi priložnost za redefiniranje energetske preskrbe cestnega tovornega prometa.