Kongres Oskrbovalne verige v znanosti in praksi

Mednarodni poslovno-logistični kongres Oskrbovalne verige v znanosti in praksi je osrednji letni dogodek Slovenskega logističnega združenja (SLZ), ki se izvaja od leta 2013. Namen dogodka je predstaviti in izmenjati domače in tuje prakse ter udeležence seznaniti z aktualnimi novostmi oz. trendi na področju oskrbovalnih verig.

Kongres Oskrbovalne verige v znanosti in praksi
Kongres spodbuja tako sodelovanje med uporabniki in naročniki logističnih storitev kot tudi povezovanje akademske sfere z gospodarstvom.

Kongres spodbuja tako sodelovanje med uporabniki in naročniki logističnih storitev kot tudi povezovanje akademske sfere z gospodarstvom. Letošnji kongres je bil od 3. do 5. aprila v Portorožu. V prispevku predstavljamo teme in poudarke kongresa.

V izhodišču je poudarjeno, da ponuja gospodarska rast logistični dejavnosti vse več dela, hkrati pa primanjkuje logističnih kapacitet in kadra, pritisk na eni strani na cene in na drugi strani na plače pa je vedno večji. Odgovori na to so organizacijske, informacijske in tehnološke rešitve za optimiranje logističnega procesa. Ključno sporočilo kongresa je: Organizacija & tehnološka modernizacija – le skupaj pomenita odličnost in dodajata vrednost. 

Program letošnjega kongresa je poudaril naslednje teme: 

  • kako bodo spremembe v carinskem poslovanju vplivale na poslovanje;
  • bo tovorni list (CMR) kmalu postal obvezen v elektronski obliki (eCMR);
  • učinkovita organizacija logistike – izziv za prihodnost;
  • moderne tehnološke rešitve poznamo, kako jih pravilno umestiti v proces;
  • digitalizacija v logistiki in transportu, kako izpeljati projekte, da bodo rezultati v skladu s pričakovanji in
  • razglasitev logista leta 2018 in podelitev nagrade.

Zanimiva je bila izjava generalne direktorice GZS mag. Sonje Šmuc v pozdravnem nagovoru, da je dodana vrednost v slovenski logistiki 44.000 evrov na zaposlenega letno ter da ena minuta čakanja tovornjaka na meji stane 2 evra. Prav tako so bile izražene številne skrbi glede brexita, pomanjkanja voznikov, konkurence ipd. V uvodu so kongres nagovorili tudi Rok Svetek, Andrej Planina, Robert Sever in Peter Pišek. Pred vsebinskim delom je prisotne pozdravil predsednik SLZ Igor Žula, ki se je v imenu organizatorja zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji in izvedbi kongresa ter vsem udeležencem. 


Pozdravni nagovor predsednika SLZ Igorja Žule.

Program kongresa

Prvi dan kongresa so bile obravnavane tri ključne teme: Kako bodo spremembe v carinskem poslovanju vplivale na poslovanje?, Bo tovorni list (CMR) kmalu postal obvezen v elektronski obliki (eCMR)? in Učinkovita organizacija logistike – izziv za prihodnost. Izvedeni sta bili tudi dve okrogli mizi: Transformacija logistike tudi kot vsebinski in organizacijski izziv!, ki jo je vodil Franci Pušenjak, ter Kako se pripraviti na uvedbo eCMR?, ki jo je vodil Robert Sever.

Drugi dan kongresa sta bili obravnavani naslednji temi: Moderne tehnološke rešitve poznamo, kako jih pravilno umestiti v proces? in Digitalizacija v logistiki in transportu, kako izpeljati projekte, da bodo rezultati v skladu s pričakovanji? Vsaki temi, ki je vsebovala šest referatov, je sledila okrogla miza, in sicer: Kako v transportu in logistiki vzpostaviti učinkovito funkcijo razvoja tehnologije in storitev? Zakaj je to pomembno? ter Zakaj z digitalizacijo v logistiki in transportu ne smemo čakati? Zakaj so te odločitve tako težke? Na koncu drugega dne je bil zaključek kongresa. Tretji dan je bil ogled dobre prakse v podjetju Lama avtomatizacija v Dekanih.

V preddverju kongresne dvorane so se na razstavnih prostorih predstavili številni akterji logistične scene v Sloveniji. Ob kongresu so potekala druženja in mreženja v odmorih ter na družabnem srečanju.


Učinkovita organizacija logistike

Nekoliko podrobneje se bomo ozrli na temo Učinkovita organizacija logistike. V okviru te teme so bile naslednje predstavitve: Logistika kot ključni faktor pri zagotavljanju visoke produktivnosti in učinkovitosti podjetja (Damjan Zupančič, TPV, d. o. o.), Vloga in upravljanje logistike v globalnem sistemu (mag. Marjana Krajnc, Danfoss Trata, d. o. o.), Kako pristopiti in kje so izzivi pri celoviti transformaciji logistike v globalnem sistemu (Robert Ljoljo, MBA, Novartis). Vsi navedeni referenti so sodelovali v okrogli mizi: Transformacija logistike tudi kot vsebinski in organizacijski izziv! (Moderator: Franci PušenjakLOMA consulting, d. o. o.). 

Logistika se na eni strani srečuje z zahtevami kupcev, ki pričakujejo visoko kakovost in kratke roke ter sprejemljive cene. Na drugi strani vodstva podjetij želijo čim nižje stroške. Logistika se še vedno obravnava kot strošek, vendar je bilo poudarjeno, da je to sicer res, vendar ima logistika tudi dodano vrednost. Kadar vse teče, se lahko misli, da je logistika strošek, kadar pa nastanejo problemi, je lahko logistika ključni dejavnik uspeha podjetja. Glede digitalizacije je rečeno, da je neizogibna in pri tem ne smemo biti le sledilci, postati moramo igralci. To je bilo prikazano na primeru AVG in RFID v TPV Novo mesto. Obravnavano je bilo tudi upravljanje kategorij izdelkov (category management). Okrogla miza je bila sklenjena z ugotovitvijo, da je treba aktivneje delovati na področju digitalizacije, pametnih rešitev in vodenja kategorij.

Udeležba na kongresu je vsako leto večja.

Spremembe v carinskem poslovanju

Milena Budimirović iz Svetovne carinske organizacije (WCO) v Belgiji je predstavila novosti v carinjenju z vidika Svetovne carinske organizacije. Podrobneje je predstavila informacije, tehnologije, ki imajo potencial za preoblikovanje trga, kot so umetna inteligenca (AI), internet stvari (IoT), droni, 3D-tiskanje in tehnologija veriženja blokov, ter poročilo študije in glavne ugotovitve. Da bi nove tehnologije spoznala tudi carina, so ustanovili virtualno delovno skupino za prihodnost carine, ki jo sestavljajo carinske uprave, zasebni sektor, mednarodne organizacije in akademski krogi. Skupina je pripravila študijo o prelomnih tehnologij, ki združuje vse delo, ki so ga opravili v okviru skupine. V študiji so vključili tudi 18 konkretnih primerov, ki so nam jih zaupali naši člani. 

Sledila je Maite Miret iz organizacije EurTradeNet v Španiji, ki je predstavila pričakovane spremembe v carinskih postopkih v Evropi. Vse nove sisteme ne glede na to, ali so centralizirani, porazdeljeni ali hibridni, bo treba v skladu s Carinskim zakonikom uvesti po vsej EU. Zato bo treba tudi na globalni in državni ravni pozorno spremljati uresničevanje splošnega načrta, ki ga je pripravil Generalni direktorat za obdavčenje in carinsko unijo in so ga sprejele države članice v skladu z viri, ki jih imajo na voljo. EurTradeNet aktivno sodeluje pri prenovi e-carin in pri tem ponuja specializirano znanje in najboljše svetovanje s področja informacijskih tehnologij v povezavi s carinami. 

Zadnji govorec v prvem sklopu je bil mag. Boris Kastelic iz Finančne uprave RS, Generalni finančni urad. Predstavil je spremembe v carinskih postopkih v Sloveniji. Finančna uprave RS praznuje peto obletnico ustanovitve. Največja novost, ki bo pomenila enormno povečanje izvajanja carinskih postopkov in ki jo bo na koncu občutil skoraj vsak državljan (oz. vsaj tisti, ki si kdaj naročijo kakšno pošiljko preko spleta), je sprememba davčne direktive in ukinitev meje oprostitve (ki je znašala minimalno 22 evrov), do katere se danes, v primeru spletne trgovine, ne obračunava uvozni DDV. Ukinitev uvaja sprememba direktive DDV in stopi v veljavo v letu 2021, prinaša pa med drugim tudi spremenjen način obračunavanja DDV po tako imenovani shemi IOSS (Import One Stop Shop). Kratkoročni izzivi naše carine so poleg brexita tudi prenova uvoznega sistema SIAIS in ICS2, eCommerce paket, dvig kakovosti in učinkovitosti kontrol (za 30 odstotkov).


Svetovalka v GS1 Slovenija Karmen Balantič, ki je na logističnem kongresu svetovala o standardih GS1 – ti se uporabljajo v več kot 20 različnih sektorjih gospodarstva in negospodarstva v več kot 150 državah po svetu – pravi, da so trenutno v ospredju digitalna transformacija logistike, zagotavljanje vitkosti in agilnosti preskrbovalne verige, umetna inteligenca, pametne tehnologije. »Brez standardov GS1 v teh procesih ne gre. Zagotoviti je namreč treba interoperabilnost vseh tehnologij, ki jih podjetja uporabljajo, da se vsi členi preskrbovalne verige povežejo med seboj. Kajti ključno je, da vsi govorimo oziroma govorijo isti jezik. Ne nazadnje to že zahtevajo potrošniki in zakonodaja,« poudarja Balantičeva. 

Nagrada Logist leta

Slovensko logistično združenje (SLZ) je na letošnjem Logističnem kongresu podelilo že štirinajsti naziv Logist leta. Za leto 2018 ga je prejela Valerija Špacapan Friš iz podjetja Schenker, d. d.

Schenker Slovenija je del globalne mreže, ki je lokalno prisotna na šestih lokacijah. Skupina DB Schenker je vodilni svetovni ponudnik globalnih logističnih storitev – podpirajo industrijo in trgovanje v globalni izmenjavi dobrin s pomočjo železniškega, cestnega, zračnega in pomorskega tovornega prometa po vsem svetu. Predsednik Slovenskega logističnega združenja Igor Žula je poudaril, da dobitnica priznanja Logist leta 2018, Valerija Špacapan Friš, s svojim delom in rezultati dokazuje, da je logistika več kot le prevoz in skladiščenje blaga. Da je logist več kot le izvajalec logističnih storitev, temveč partner podjetju. Dokazuje, da je oblikovanje novih poslovnih modelov mogoče in da visoka dodana vrednost na zaposlenega, ki je močno nad slovenskim povprečjem in tudi nad evropskim, ni naključje, predvsem pa ni nedosegljiva. Vendar pa je potrebno veliko vztrajnosti in inovativnosti, predv sem pa zavedanja, da smo stranki na razpolago in ji želimo pomagati pri vseh izzivih.


Nagrajenka Valerija Špacapan Friš in Igor Žula.

EUROLOG 2020 v Sloveniji

Predsednik SLZ Igor Žula je napovedal, da bo prihodnje leto v tem času kongres EUROLOG 2020 v Sloveniji. Letošnji je v Atenah (Grčija). EUROLOG je letni mednarodni kongres Evropske logistične organizacije ELA, ki:
• spodbuja dialog med člani ELA, zlasti z nacionalnimi organizacijami, na nevtralni platformi,
• predstavlja forum, na katerem lahko visoko cenjeni govorci iz pomembnih evropskih industrijskih, trgovskih in storitvenih podjetij prikažejo trende in strategije v evropskem logističnem sektorju ter najboljšo prakso in uporabljene poglede uporabijo kot osnovo za oblikovanje posebnih priporočil.
EUROLOG poteka v večjih evropskih mestih in je tudi prostor za raziskovalno konferenco ELA – enodnevni dogodek, ki zagotavlja nevtralno platformo za večstransko izmenjavo idej med evropskimi strokovnjaki in si prizadeva za isti cilj kot EUROLOG.

Fotogalerija