VIDEO: Kako varni so dostavniki?

Organizacija Euro NCAP že več kot dve desetletji uspešno preizkuša aktivno in pasivno varnost osebnih vozil. Sedaj pa so pri Euro NCAP vstopili tudi v svet lahkih gospodarskih vozil. Ta se v večini primerov uporabljajo v komercialne namene, saj ponujajo visoko stopnjo prilagodljivosti pri nakladanju in jih je mogoče upravljati brez strogih zakonskih predpisov, kot je na primer nadzor časa vožnje.Razcvet spletne trgovine je povzročil povečanje povpraševanja po dostavnih storitvah, posledično število dostavnih vozil narašča. Voznikom, ki jih upravljajo, pa ni lahko: dolge vožnje, kratki roki, ves dan sam v vozilu, utrujenost. Večje število dostavnih vozil na mestnih ulicah pa pomeni tudi povečanje nevarnosti za druge udeležence v prometu.

Preverili so varnost 19 dostavnikov

Velik del tega je posledica nepazljivosti v obliki trkov s sprednjim oziroma zadnjim delom vozila. Njihov nastanek pa bi lahko preprečili učinkoviti varnostno-asistenčni sistemi. Toda, ali so dostavna vozila sploh opremljena s tovrstnimi sistemi? Ali jih je mogoče vsaj naročiti za doplačilo? Pri Euro NCAP so zato natančno pregledali ponudbo na trgu lahkih dostavnih vozil in ocenili 19 najbolj priljubljenih dostavnih vozil v Evropi, katerih največja dovoljena masa ne presega 3,5 tone. Za boljšo primerljivost so izbrali tiste z vsomožno dobavljivo varnostno opremo.

Pasivna varnost kaže na resne vrzeli

Da je opremljenost vozil z asistenčnimi sistemi dobra naložba, dokazuje testni trk, ki so ga pri nemškem ADAC izvedli za Euro NCAP pred začetkom izvajanja testov. S pomočjo testa naj bi pridobili podatke glede pasivne varnosti v primeru trka sodobnega osebnega avtomobila (Nissan Juke), s polovično naloženim dostavnim vozilom (Nissan NV400) pri hitrosti 50 km/h. V primeru trka so potniki v manjših vozilih zaradi geometrijskih neenakosti, toge strukture in večje mase dostavnih vozil v slabšem položaju. 

In to so bile tudi ugotovitve pri preizkusnem trčenju ADAC: pri vozniku in sopotniku v osebnem vozilu se je pokazalo bistveno višje tveganje za nastanek poškodb prsnega koša, medenice, stegen, kolen in spodnjih okončin (v primerjavi z "običajnim" trkom).

Nižja stopnja varnostne opreme 

Tudi če je v nesreči udeleženo večje osebno vozilo, se pri vozniku in sopotniku dostavnega vozila, ki tehta s polovično obremenitvijo skoraj 3 tone, pojavi tveganje za nastanek poškodbe prsnega koša, medenice, stegen in kolen.

Nepotrebno tveganje

Dostavna vozila so v večini primerov špartansko opremljena le s pasivnimi varnostnimi sistemi, kot so zračni mehovi in avtomatski napenjalci varnostnih pasov. Z revno odmerjenim seznamom varnostnih sistemov si upravljavci voznih parkov znižujejo stroške uporabe teh vozil. Zaključek preizkusnega trčenja: zaradi velike mase dostavnih vozil je njihov potencial za nastanek tveganja večji. Zato so asistenčni sistemi nepogrešljivi. Ne samo za same voznike teh vozil, temveč tudi za vse druge udeležence v prometu. Velik nabor varnostne opreme je zato še bolj pomemben kot pri osebnih vozilih!

Euro NCAP zahteva več asistenčnih sistemov 

Medtem ko so pri Euro NCAP doslej neprekinjeno preizkušali le avtomobile (razred M1), novoustanovljena preizkusna kampanja prvič zajema tudi lahka dostavna vozila (N1). 19 preizkušenih modelov s testa je v letu 2019 pokrivalo skoraj 98 odstotkov evropskega trga dostavnih vozil.

Delovanje sistemov za zaviranje v sili z zaznavanjem kolesarjev nezadovoljivo

Razlike v primerjavi s preizkusnimi trčenji osebnih vozil so v večji obremenitvi dostavnih vozil (polovična tovorna obremenitve), starejši testni protokol (brez Euro NCAP dopolnitev iz leta 2020) in predvsem: preizkušena vozila razreda M1 so vedno ocenjena v osnovni konfiguraciji, medtem ko so bila pri testu dostavnih vozil preizkušena vozila opremljena s celotno paleto dobavljivih varnostnih sistemov – tudi tistih, ki so na voljo za doplačilo.

Po opravljenem testu so modeli prejeli oznako, ki je namenjena tako uporabnikom, obrtnikom, upravljavcem voznih parkov in tudi politikom. Pomagala naj bi zagotoviti večjo varnost dostavnega prometa v mestih. Novo razvita nalepka (od bronaste do platinaste) je lahko prilepljena na vozilo in izkazuje, kako dobro delujejo v vozilo vgrajeni asistenčni sistemi. Karakteristike pa veljajo zgolj za z vsemi varnostnimi sistemi opremljene modele (in tudi osnovne modele, z enakim naborom). 

Kljub vsej dobavljivi opremi je pet modelov razočaralo 

Rezultat? Nobeno izmed vozil ni prejelo platinaste oznake, trije modeli so prejeli zlato, pet srebrno in šest bronasto. Žal pa petih modelov ni mogoče priporočiti, čeprav so bili opremljeni z vsem razpoložljivim naborom varnostno-asistenčnih sistemov.

Delovanje sistemov za zaviranje v sili in z zaznavanjem kolesarjev je nezadovoljivo in na voljo so le pri petih modelih. Čeprav so pri nekaterih modelih na voljo sistemi za ohranjanje voznega pasu, so se na testu izkazali kot neučinkoviti: ne izpolnjujejo namreč osnovnih zahtev, obenem pa dovolijo, da vozilo zapelje čez talne oznake voznega pasu. Opozorilo za (ne)uporabo varnostnega pasu za sovoznika imata samo Daimler in VW Crafter. To je v kombinaciji s pogosto nevgrajenimi sopotnikovimi varnostnimi mehovi zaskrbljujoče. 

V osnovni različici so vozila opremljena zelo špartansko 

Euro NCAP je preizkušal vozila z največjim možnim naborom asistenčno-varnostnih sistemov (tudi za doplačilo), ki so na voljo v kateri koli evropski državi. Problem, ki so ga ob tem zaznali, pa je, da čeprav se vozilo izdeluje v isti tovarni, raven varnostne opreme po državah ni enaka. Nacionalne organizacije proizvajalcev so namreč tiste, ki določijo, katere možnosti bodo ponudile svojim strankam.

Zaključek: Brez zakonskih predpisov ne gre 

Varnost potnikov v dostavnih vozilih v zadnjem desetletju skorajda ni imela koristi od napredka na področju varnosti osebnih vozil: opremljenost z naprednimi sistemi je na splošno slaba. Od 19 izbranih in priljubljenih modelov dostavnikov, jih le šest izmed njih serijsko ponuja dva sprednja zračna mehova; nobeden izmed njih pa nima stranskih varnostnih mehov. To pa je prava varnostna luknja in povsem nerazumljivo. Tovrstna varnostna oprema je del serijske opreme pri večini osebnih avtomobilov.

Navsezadnje: od leta 2022 bo v EU pri uvedbi novih tipov vozil razreda M1 in N1 večina teh sistemov del obvezne opreme. Do takrat pa bo treba pri nakupu novega vozila nekaj pozornosti nameniti konfiguratorju in določene sisteme izbrati za doplačilo. In še nekaj za lastnike/upravljavce voznih parkov: varnostno-asistenčni sistemi so tudi ekonomsko upravičljivi, saj njihova prisotnost v vozilu pripomore k zmanjšanju števila nesreč. Čeprav je proračun ob nakupu zelo omejen, naj na seznamu serijske/dodatne opreme ne manjka sistem za zaviranje v sili.