»Reši življenje!«

Javna agencija RS za varnost prometa (AVP), gasilci, reševalci, policisti, predstavniki DARS-a in AMZS-ja, so danes na počivališču Lom, na avtocesti proti Kopru, delili plastenke z etiketo vode z napisom »Reši življenje!«. Namen akcije je opozarjati in ozaveščati, da je pravilno razvrščanje v primeru zastojev na avtocesti življenjskega pomena

Dogodek »Reši življenje!«

Na dogodku, na katerem so letos ponovno s pomočjo svetlobne opozorilne table prikazali animacijo pravilnega razvrščanja, in ki že tradicionalno poteka na Lomu, so gasilci PGD Dolnji Logatec, NMP Logatec, NMP Postojna, predstavniki AVP-ja, DARS-a, AMZS-ja, Policijske uprave Ljubljana, PPP Brdo Ljubljana (prometna policija) potnikom razdelili 10.000 plastenk vode, ki jih je zagotovil DARS, z napisom »Reši življenje«, ob tem pa tudi ozaveščali, kako se pravilno razvrščati v primeru zastojev na avtocesti in zakaj je pravilno razvrščanje življenjskega pomena. Prisotni so izpostavili, da so spremembe lahko učinkovite, če se jih držijo vsi vozniki, tudi tuji vozniki tovornjakov, saj se predvsem tovorna vozila ob napačnem razvrščanju ob prihodu intervencijskih vozil najtežje umikajo. Predstavniki AVP-ja so na dogodku delili praktične preventivne izdelke v sklopu akcije »Varno v poletje« ter tujim voznikom knjižice »Safety on Slovenian Roads«. AVP je zagotovila preventivni in promocijski material za vse udeležence in obiskovalce.


Dogodek je nastal na pobudo Anžeta Albrehta, enega izmed dveh pogumnih gasilcev, ki sta se leta 2013, ko se je na primorski avtocesti zgodila huda prometna nesreča, prebijala pred gasilskim vozilom in v polni opremi, pri več kot 25 stopinjah pozivala voznike, naj se umaknejo na stran ter tudi ročno umikala vozila. Na Anžetovo pobudo je zaživela tudi Facebook stran »Ustvarimo reševalni pas na avtocestah«, na kateri s fotografijami in video materialom tako primeri dobrih kot tudi slabih praks doma in v tujini opozarja na pravilno ravnanje in razvrščanje. Kasneje je bil ustanovljen tudi Zavod Reševalni pas, ki skrbi za ozaveščanje voznikov in voznic, kako pravilno ravnati ob prometnem zastoju na avtocestah. V sodelovanju z DARS-om Anže vsak mesec razdeli do 400 nalepk – Reši življenje, ki opozarjajo ostale udeležence v prometu na pravilno razvrstitev. Tako ima danes to nalepko že več kot 40.000 vozil, med njimi 20 reševalnih služb in preko 120 gasilskih enot.
Vesna Marinko, v. d. direktorja Javne agencije RS za varnost prometa

Na dogodku je Vesna Marinko, v. d. direktorja Javne agencije RS za varnost prometa izpostavila:«
Zgodba prostovoljnega gasilca Anžeta Albrehta, ki je pred šestimi leti sprožil pobudo in kampanjo Ustvarimo reševalni pas na avtocestah, je vredna vsega spoštovanja. Anže pooseblja vse, kar dandanes pogosto pogrešamo – nesebičnost, požrtvovalnost, kolegialnost, odločnost in empatijo. Zaradi takšnih posameznikov in projektov je marsikateri ponesrečenec preživel! Prav je, da podpiramo takšne projekte! Prav je, da vsi, ki delamo na področju prometne varnosti naredimo vse, da bodo naše ceste varne. In s pomočjo takšnih nesebičnih posameznikov, kot je Anže, bo naše delo lažje in izpopolnjujoče.«

Anže Albreht, Zavod Reševalni pas pa je poudaril: «Rdeča nit našega dela je ozaveščanje o pravilni reakciji voznikov ob zaustavljanju in zaustavitvi prometa na avtocestah in hitrih cestah, trudimo pa se tudi z drugimi napotki za varnost cesti, saj se le-ta vedno začne pri voznikih samih. Veseli smo, da se naše delo, ob izdatni podpori pristojnih in medijev, pozitivno odraža ob zastojih navkljub temu, da delujemo "šele" šest let. Kljub napredku, je še vedno preveč primerov slabo razvrščenih zastojev in intervencijske ekipe še vedno izgubijo veliko časa s prebijanjem, kar pa je lahko tudi usodno. Prav tako je še vedno nekaj posameznikov v vrstah intervencijskih služb, ki, v primeru izostanka reševalnega pasu, uberejo pot po odstavnem pasu. Ob vsakem zaustavljanju ali zaustavitvi na avtocesti ali hitri cesti, se morajo vozniki takoj razvrstiti na skrajne robove vozišča in s tem omogočiti prost prehod intervencijskih vozil - s tem ne izgubijo nič, lahko pa nekomu rešijo življenje. "

Spremenjen zakon o razvrščanju na avtocesti od leta 2017
Tudi zaradi omenjenega dogodka in prizadevanj vseh, ki delujejo na področju prometne varnosti, je v letu 2017 začel na slovenskih cestah (predvsem avtocestah) veljati spremenjen člen zakona o pravilih v cestnem prometu, ki se nanaša na razvrščanje v primeru nesreč ali zastojev. Do tedaj je bilo namreč to področje zakonsko slabo določeno, saj zakona v praksi vozniki niso mogli uresničevati oziroma je v tem primeru zmanjkalo prostora za intervencijska vozila. Od leta 2017 dalje se morajo vozila pravilno razvrstiti že ob začetku upočasnjevanja oziroma zgoščevanja prometa in ne šele ob dejanskem začetku zastoja. Vozila z desnega prometnega pasu se morajo umakniti skrajno desno na odstavni pas, vozila na levem pa skrajno levo. V obeh primerih morajo zapeljati tudi prek bele robne črte. Evropska zakonodaja na področju reševalnega pasu ni poenotena, zato vozniki pogosto tudi ne vedo natančno, kako se morajo v takih razmerah odzvati.

Na dogodku so bili prisotni tudi predstavniki MNP Postojna , Ana Kermavnar Marinšek, dr. med., spec. druž. med. je med drugim poudarila pomembnost vsake minute, ki pacienta loči od dokončne oskrbe bolnišnici: »Zaradi predolgega transportnega časa lahko pacient tudi umre. Pravilno vzpostavljen reševalni pas v primeru cestnega zastoja, je pri tem ključen. Vozniki nam tako s svojim pravilnim ravnanjem omogočijo čimprejšnji in varen prevoz pacienta. V nasprotnem primeru predstavlja oskrba obolelega oz. poškodovanega dodaten velik stres, v najslabšem primeru sta ogrožena tudi zdravje ali življenje vseh v reševalnem vozilu.«

Matej Cerpič, podpoveljnik PGD Dolnji Logatec pa je izpostavil pomembnost širine reševalnega pasu:«
Zadostna širina reševalnega pasu je ključnega pomena, saj naša vozila merijo v širino 2,55 m brez ogledal. Prav tako je pomembno, da ljudje vozil ne zapuščajo, saj pešci na AC predstavljajo nevarnost, tako samemu sebi, kot nam. Naša vozila tehtajo do 25 ton in vozilo ima mnogo daljšo zavorno pot. V primeru, da med vožnjo na intervenciji na avtocesti pred nas skoči pešec, je nesreča neizogibna. Intervencijska vozila se ne morejo prebijati po odstavnem pasu, saj so naša vozila preširoka, poleg tega pa vsaj 20 odstotkov slovenskih avtocest odstavnega pasu sploh nima.«

Dogodka se je udeležil tudi predstavnik PU Ljubljana, Primož Kadunc, mag., Vodja oddelka za cestni promet, Višji samostojni policijski inšpektor I, ki je še dodal:
»Pomembnost upoštevanja predpisov s strani voznikov je pri vzpostavitvi reševalnega pasu izrednega pomena. V zadnjem času smo bili tudi priče primerom, ko so se posamezniki vozili za intervencijskimi vozili na nujni vožnji, da bi se prebili mimo kolone vozil. Nepotrebno je poudarjati, da je tako početje nevarno, saj voznik, ki vozi na tak način, ogroža tako sebe kot druge udeležence v prometu. Reševalni pas je namenjen izključno za reševanje ob prometnih nesrečah in ob zastojih. Zato vse voznike naprošamo, da ga ob zastojih vedno ustvarijo in s tem pomagajo reševati življenja.«


Fotogalerija