Ceneta Prevca rezali iz avtomobila

Čeprav avtomobilska industrija nenehno izboljšuje varnost vozil, za gasilce to v primeru hudih prometnih nesreč pomeni daljši čas reševanja in zahtevnejše rezanje pločevine, da pridejo do ponesrečenca. »Nekoč je veljalo: hiter dostop, močno poškodovani udeleženci, danes velja daljši in težji dostop, vendar imajo udeleženci v povprečju manj resnih poškodb,« pravi Boštjan Žagar, komandir 2. izmene Gasilske brigade Ljubljana. Izpostavi še en pomemben vidik, ki ga morajo gasilci upoštevati pri svojem delu: do potankosti morajo poznati sodobne varnostne sisteme vozil, kot so sistem zračnih blazin, sistemi varovanja, preprečevanja preobračanja, zaznavanja trkov ipd. Na cestah pa je tudi vse več avtomobilov z alternativnimi pogonskimi gorivi, ki zahtevajo drugačne pristope k reševanju.

Vaja dela mojstra

Gasilci morajo biti torej usposobljeni za vse te naloge, zato je izobraževanje ključno. Vaja dela mojstra. Sploh pri (hudih) prometnih nesrečah, kjer redko kakšna poteka tako, kot je v teoriji. Zato je tako pomemben dogodek Heavy Rescue Slovenia, na so imeli gasilci iz Slovenije in regije Adria priložnost, da se učijo načine rezanja najnovejših vozil.

Sami lahko največ naredimo za svojo varnost

Gasilci in tudi reševalci, ki posredujejo ob prometnih nesrečah, opozarjajo, da se v vozilu preveč zanašamo na sodobne varnostne sisteme, pozabljamo pa na osnove. Kljub vsej varnostni tehnologiji za preprečevanje najhujših poškodb bomo največ naredili, če se bomo pravilno pripeli. Vse drugo je sekundarna zaščita, ki le dopolnjuje varnostni pas. Pa čeprav imajo današnji avtomobili v primerjavi z vozili izpred 15 let veliko tršo strukturo. »Če si pripet, si naredil ogromno. Brez pasu imaš lahko stotine varnostnih elementov, pa boš na slabšem, kot če ne bi imel nič,« pravi Žagar.

Podobno ugotavlja Boštjan Plahutnik, reševalec z reševalne postaja UKC Ljubljana: »Poškodbe so odvisne od tega, kje oseba sedi v avtu, v kakšnem položaju je sedež, ali je pripet z varnostnim pasom. Pri vozniku gre največkrat za poškodbe rok, prsnega koša, trebuha in nog, včasih tudi glave.«

Izkušnja reševanja iz vozila za bolj premišljeno vožnjo

Da bi voznikom in sopotnikom v avtomobilu čim bolj približali izkušnjo reševanja v prometni nesreči, je naša največja zavarovalnica v sodelovanju z organizatorji vaje Heavy Rescue Slovenia posnela 360-stopinjski video, v katerem se je v vlogo ponesrečenega voznika postavil smučarski skakalec Cene Prevc. V novem digitalnem centru Triglav Lab na Dunajski 20 v Ljubljani lahko tako od 11. aprila dalje vsak obiskovalec s pomočjo virtualne resničnosti doži, kako usklajeno poteka delo gasilcev in reševalcev. Hkrati pa tudi, kako dolge so lahko minute, ko poškodovanec negibno sedi v vozilu in čaka, da ga rešijo.

V Zavarovalnici Triglav dodajajo, da je bil glavni namen priprave videa, da bi po ogledu vsak pri sebi sklenil podobno, kot je ugotovil Cene Prevc: »Glede varnosti pa mislim, da sem potrdil, da raje malo manj gasa, kot pa da se mora toliko ljudi ukvarjati samo z mojim zdravjem in življenjem.«