Slovenija krepi svojo vlogo logističnega vozlišča v regiji ADRION

V takšnih razmerah postaja pomembno vprašanje, kako Slovenijo in širšo jadransko-jonsko regijo razvijati bolj povezano in usklajeno med državami EU in izven nje. Eden od odgovorov je projekt INTERCLUSTER, v okviru katerega partnerji iz Slovenije, Italije, Grčije, Albanije, Srbije ter Bosne in Hercegovine pripravljajo temelje za vzpostavitev makroregionalnega logističnega grozda ADRION. Projekt sofinancira program IPA ADRION 2021–2027, njegov cilj pa je povezati podjetja in druge ključne deležnike za ustvarjanje učinkovitejšega čezmejnega sodelovanja z večjo uporabo naprednih tehnologij.

Priložnost je v povezovanju regije

ADRION ima pomemben gospodarski in prometni potencial, vendar je logistični prostor še vedno precej razdrobljen. Razlike v infrastrukturi, digitalni razvitosti in administrativnih postopkih otežujejo učinkovito čezmejno povezovanje, prav tako niso v vseh delih regije dovolj razvite intermodalne povezave. Za Slovenijo je to hkrati izziv in priložnost. Njena lega med Jadranom in srednjo Evropo omogoča pomembno vlogo pri povezovanju transportnih tokov, vendar bo za ohranitev in krepitev te vloge potrebno nadaljnje vlaganje v infrastrukturo in digitalne rešitve.

Posebno pozornost zahtevata železniška infrastruktura in razvoj intermodalnih terminalov. Povezovanje pristanišč, železnice in drugih transportnih poti postaja vse pomembnejše, saj podjetja pri izbiri logističnih rešitev ne iščejo več zgolj najnižjega stroška, temveč tudi večjo zanesljivost in alternativne možnosti v primeru motenj.

Digitalizacija kot konkurenčna prednost

Digitalna transformacija logistike je med podjetji in posameznimi segmenti logistike različno razvita in uporabljena. Velik napredek še pričakujemo pri skladiščni avtomatizaciji, robotizaciji in uporabi umetne inteligence. Pri tem ne gre nujno za velike in drage tehnološke projekte. Pomemben učinek lahko prinesejo tudi ciljno usmerjene izboljšave za boljše upravljanje podatkov in zalog ali za optimizacijo transportnih poti ter avtomatizacijo posameznih administrativnih postopkov.

Za podjetja je zato ključno vprašanje, katere digitalne rešitve jim lahko prinesejo merljiv poslovni učinek. Pri večjih sistemih je lahko to avtomatizacija skladišča ali napredno upravljanje transporta, pri manjših podjetjih pa izboljšanje načrtovanja, izmenjave podatkov ali obdelave dokumentacije.

Slovenija ima pri digitalizaciji logistike tudi nekaj pomembnih izhodišč. Med prvimi državami je ratificirala protokol eCMR, nato pa tudi ureditev eFTI, ki podpira elektronsko izmenjavo informacij o prevozu blaga. Nadaljnji korak gre v smeri, da se regulatorni okvir še bolj poveže z dejanskimi potrebami podjetij in da imajo ta dovolj možnosti za izvedbo digitalnih in tehnoloških naložb.

V zadnjih letih je država za večje razvojne projekte ter projekte digitalne in tehnološke modernizacije v okviru Načrta za okrevanje in odpornost ter Slovenske strategija digitalne preobrazbe namenila več deset milijonov evrov. Obseg potreb med podjetji pa kaže, da bodo za širši tehnološki prehod potrebne še nadaljnje spodbude in predvsem bolj ciljno usmerjene naložbe.

Odpornost dobavnih verig se spreminja v odpornost oskrbovanih mrež

Spremembe v zadnjih letih so pokazale, da je učinkovitost dobavne verige težko ocenjevati samo skozi strošek. Najnižji strošek je lahko zelo drag, če je podjetje zaradi njega preveč odvisno od ene transportne poti, enega dobavitelja ali minimalne zaloge.

»Globalnih oskrbovalnih mrež danes ne optimiziramo več zgolj zaradi zniževanja stroškov. Vse pomembnejše je vprašanje, kako zagotoviti njihovo delovanje tudi v času kriz in nepredvidljivih sprememb. Pri tem govorimo o sprejemljivih stroških, že dolgo ne več najnižjih,« poudarja Igor Žula, predsednik Slovenskega logističnega združenja.

To spreminja tudi pogled na upravljanje zalog, transportnih poti in dobaviteljev. Podjetja iščejo več alternativ, boljšo preglednost nad dobavnimi verigami ter možnosti za hitrejše prilagajanje. Prav na tem področju se stikajo digitalizacija, infrastruktura in regionalno sodelovanje.

Od povezovanja do konkretnih razvojnih projektov

Projekt INTERCLUSTER želi ta potencial povezati na ravni celotne ADRION regije. Partnerji pripravljajo skupno strategijo razvoja logističnega sektorja, digitalno platformo za povezovanje podjetij ter okvir za sodelovanje med gospodarstvom, javno upravo in drugimi deležniki. Projekt trenutno vstopa v fazo posvetovanj, v kateri bodo potrebe in predlogi deležnikov podlaga za oblikovanje upravljavskega modela makroregionalnega logističnega grozda.

V Sloveniji nas predstavljata partnerja Slovensko logistično združenje ter Zavod TRS, ki bosta skrbela vključevanje in izmenjavo informacij ter potreb podjetij pri nas. Namen grozda je ustvariti okolje, v katerem bo mogoče lažje povezovati podjetja iz različnih držav, izmenjevati znanje in razvijati rešitve, ki jih posamezna država ali podjetje težje razvije samostojno. Regija ima pomembno infrastrukturo, logistična podjetja, raziskovalne ustanove in tehnološko znanje, vendar njihov potencial ni vedno dovolj povezan.

INTERCLUSTER želi to vrzel zmanjšati z vzpostavitvijo trajnejše platforme za sodelovanje. Za Slovenijo je pri tem pomembna predvsem možnost, da svojo prometno in geografsko lego nadgradi z znanjem, digitalnimi kompetencami in močnejšim regionalnim povezovanjem. Za podjetja je lahko prav regionalno povezovanje ena od pomembnejših priložnosti projekta pri dostopu do novih partnerjev in trgov, poudarja Maja Pogačnik iz Slovenskega logističnega združenja.

Pomembno vlogo pri povezovanju logistične stroke in gospodarstva ima tudi Slovensko logistično združenje, ki že vrsto let organizira mednarodni Logistični kongres v Portorožu. Kongres povezuje več kot 700 odločevalcev iz več kot 20 držav in predstavlja eno od pomembnih stičišč logistične stroke, gospodarstva in tehnoloških ponudnikov v regiji.

»Slovenija ima znanje, podjetja in geografski položaj, ki ji omogočajo pomembno regionalno vlogo. Naslednji korak je, da te prednosti še bolje povežemo – znotraj države in predvsem čez meje,« pravi Žula.

Cilj je jasen: povezati znanje, infrastrukturo, tehnologijo in ljudi ter ustvariti logistični prostor, ki bo konkurenčnejši, bolj odporen in pripravljen na prihodnost.