Obnova avtoceste med Uncem in Postojno

Prvi del (v gradbeni sezoni 2017) zaobjema rekonstrukcijo ceste in objektov v razdalji 6,3 kilometra, vključno z rehabilitacijo polovice viadukta Ravbarkomanda, v smeri proti Ljubljani ter rekonstrukcijo 5,5 kilometra vozišča v smeri proti Postojni. Za izvedbo teh del je skladno s sklenjeno pogodbo predviden rok 165 dni od uvedbe izvajalca v delo. Drugi del (predviden v gradbeni sezoni 2018) zaobjema rehabilitacijo druge polovice viadukta v smeri proti Ljubljani, za katero je bil v fazi razpisa predviden minimalni rok izvedbe 123 dni od uvedbe izvajalca v delo. Posamezni del rekonstrukcije mora biti zaključen v eni gradbeni sezoni in ne sme biti prekinjen zaradi zimskih razmer. Izvajalec bo dela opravljal vse dni v tednu, tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih, posamezna dela tudi v nočnem času.

Prometna ureditev med obnovo

Predstavitev prometne ureditve v prvih 80 dneh obnove:

1. zapora odstavnega pasu na obeh polovicah avtoceste, promet bo urejen po dveh zoženih pasovih v vsako smer (faza bo trajala predvidoma 20 dni);
2. zapora prehitevalnih pasov, promet bo urejen po dveh zoženih pasovih v vsako smer, ob   pričetku te faze bo v smeri Postojne ostal zaprt odstavni pas iz prve faze v dolžini 1,1 km (faza bo trajala predvidoma 20 dni);
3. zapora prehitevalnih pasov, promet v smeri proti Postojni se bo pred viaduktom preusmeril na nasprotno smerno vozišče, kjer bo potekal dvosmerno, po dveh zoženih pasovih v vsako smer (faza bo trajala predvidoma 40 dni)
4. V nadaljevanju letošnje gradbene sezone se bo zapora spremenila še trikrat, vendar bo promet tudi v teh treh fazah urejen po dveh zoženih pasovih v vsako smer vožnje, uporabniki avtoceste  bodo o  spremembah obveščeni (te tri faze bodo trajale skupno 85 dni, od tega 72 dni zadnja faza).

Odsek je zelo obremenjen  v prometnih konicah turistične sezone, zato smo njegovo obnovo, kot navedeno, organizirali tako, da bo promet urejen po dveh (zoženih) pasovih in ob omejeni hitrosti vožnje tako v smeri Kopra kot tudi Ljubljane. Ob postavitvi delovne zapore, menjavi posameznih faz, ki terjajo prestavitev zapore, je pričakovati zgostitve prometa in zastoje. Tudi sicer so zaradi visokega poletnega povprečja na tem odseku (tudi približno 90.000 vozil v posameznih dneh) pričakovani zastoji.

Z zaključkom teh del se zaključi prva gradbena sezona, ki skupaj znaša 165 dni. Druga gradbena sezona v letu 2018 s predvidenim trajanjem 123 dni obsega dve fazi:

1. zapora prehitevalnih pasov na območju prehoda pred viaduktom Ravbarkomanda (faza bo trajala predvidoma 3 dni);
2. nato bo promet preusmerjen na že obnovljeno polovico avtoceste, kjer bo potekal dvosmerno, po dveh zoženih pasovih v vsako smer (faza bo trajala predvidoma 120 dni).

Kaj bo obsegala obnova

V okviru obnove voziščne konstrukcije in preplastitve bodo med drugim razširjeni tudi odstavni pasovi na 3,5 metra oziroma meter več kot doslej, kar bo uporabnikom avtoceste povečalo raven prometne varnosti. Obnova vozišča poleg tega obsega:

• razširitev voziščne konstrukcije v srednji ločilni pas za vzpostavitev prometne zapore tipa C po sistemu 2+2 (to je vzpostavitev prometa po štirih začasnih prometnih pasovih);
• povezavo prekinjenega obstoječega pasu za počasni promet na smernem vozišču avtoceste od Unca proti Postojni v dolžini približno en kilometer;
• zgraditev novih odstavnih niš na tem odseku;
• izvedbo srednjega ločilnega pasu v 'nezeleni izvedbi';
• izvedbo nove meteorne kanalizacije;
• zaščito oziroma prestavitev obstoječe kabelske kanalizacije, sistema klica v sili in telekomunikacijskih vodov;
• odstranitev obstoječega portala sistema nadzora in vodenja prometa (SNVP) in postavitev novega portala čez celotno širino avtoceste;
• rekonstrukcijo treh podvozov in
• izvedbo več novih podpornih zidov v skupni dolžini približno en kilometer.

Pomemben del obnovitvenih del predstavlja rehabilitacija viadukta Ravbarkomanda s pripadajočim voziščem. Ta bo med drugim zaobjela:

• sanacijo podpore konstrukcije (opornikov in vmesnih podpor),
• sanacijo prekladne konstrukcije z razširitvijo prečnega prereza,
• sanacijo zunanjih prednapetih kablov,
• ojačitev konzol prekladne konstrukcije,
• zamenjavo dilatacij, asfalta in hidroizlolacije,
• izvedbo novih hodnikov in robnih vencev,
• zamenjavo jeklene varnostne ograje z betonsko varnostno ograjo in
• zamenjavo sistema za odvodnjavanje.

Vrednost obnovitvenih del

Gre za zelo obsežna obnovitvena dela, katerih pogodbena vrednost (za obe gradbeni sezoni) znaša skoraj 23 milijonov oziroma natančneje 22.988.973 evrov (brez DDV). DARS d.d. je pogodbo o rekonstrukciji avtoceste na odseku med Uncem in Postojno ter rehabilitaciji viadukta Ravbarkomanda sklenil z najugodnejšim ponudnikom na javnem razpisu – to sta v skupnem nastopu Kolektor CPG d.d. Nova Gorica (vodilni partner) in CPK d.d. Koper (partner). Skupni rok izvedbe del v obeh gradbenih sezona, 2017 in 2018, je 288 dni od uvedbe izvajalca v delo.

Zanimivosti

Avtocesta med Vrhniko in Postojno je bila prva sodobna štiripasovna avtocesta v Sloveniji in tudi v takratni Jugoslaviji. Njena gradnja se je začela s simbolično sprožitvijo prve mine na trasi avtoceste 22. maja 1970, avtocesta pa je bila predana prometu 29. decembra 1972.

Avtocesta dolžine 32 km je bila načrtovana in zgrajena kot štiripasovnica z odstavnim pasom, sama gradnja pa je bila razdeljena na tri pododseke:

1. Vrhnika–Logatec,
2. Logatec–Unec in
3. Unec–Postojna.

Gradbeno najtežji je bil ravno odsek med Uncem in Postojno, na katerem leži tudi viadukt Ravbarkomanda v dolžini 591,4 m (desni, v smeri Kopra) in 545,6 m (levi, v smeri Ljubljane).

Uresničitev gradnje prve slovenske avtoceste med Vrhniko in Postojno je poleg vloženega znanja zahtevala tudi znatna finančna sredstva, ki jih Slovenija ni bila sposobna zagotoviti sama. Del denarja za gradnjo je v obliki kredita tako prispevala tudi Mednarodna banka za obnovo in razvoj.

Pred štirimi desetletji je povprečni letni promet na trasi tedanje prve avtoceste, Vrhnika–Postojna, znašal približno 8.000 vozil, na   odseku avtoceste med Uncem in Postojno znaša danes povprečni letni dnevni promet približno 45.000 vozil, od tega v povprečju dnevno nekaj manj kot 7.000 težkih tovornih vozil.

Za primerjavo: lani smo čez poletje obnavljali severno ljubljansko obvoznico, ki jo v letnem povprečju prevozi približno 70.000 vozil na dan, od tega nekaj manj kot 4.000 težkih tovornih; tudi med temi deli je bil promet urejen po dveh zoženih pasovih v vsako smer vožnje.

Avtocestna vozišča z visokimi prometnimi obremenitvami, še zlasti tovornega prometa, lahko potrebujejo pogostejše posege, rekonstrukcije, če želimo ohraniti ustrezno kakovost vozišč oziroma varnost cest. Materiali, vgrajeni v voziščne konstrukcije so izpostavljeni tudi različnim zunanjim vplivom. Poleg prometnih obremenitev nastopajo še klimatske obremenitve (visoke temperature poleti, nizke temperature in odjuga pozimi), kar v neugodnih primerih, npr. zaradi prevelike prometne obtežbe, privede do različnih vrst poškodb (pojava razpok, nastanka kolesnic, udarnih jam). Že majhen odstotek preobteženih osi tovornih vozil občutno poveča obremenitve na voziščno konstrukcijo, kar posledično vpliva na hitrejše propadanje vozišč.

Preden se odpravite na pot, svetujemo, da preverite razmere na cestah. Priporočeni viri informacij:

• spletna stran promet.si;
• operater na 1970 (številka ni brezplačna) ali brezplačni odzivnik 080 22 44 Prometno-informacijskega centra za državne ceste (PIC);
• mobilna aplikacija DarsPromet+;
• prometne informacije na radijskih postajah.