eActros dostavil pivo in preste
04.10.2024 V Münchnu se je 21. septembra začel Oktoberfest in kot vsako leto je v tem času povpraševanje po pivu še posebej veli...
Poletje je čas, ko si večina privošči nekaj dni dopusta in odklopi od vsakodnevnih skrbi. A teh nekaj prijetnih dni kar prehitro mine in po vrnitvi v vsakodnevno rutino nas zopet čakajo vsa pravila in omejitve. V naslednjih nekaj vrsticah želimo opozoriti na ta pomembna opravila. Priporočeno je, da ob takšni daljši odsotnosti svojo kartico voznika vzamete iz tahografa in jo hranite na takšnem mestu, da boste imeli nadzor nad njo.
Ob vsaki krajši ali daljši odsotnosti z dela (dopust ali bolniška odsotnost) ali ob opravljanju drugih del mora voznik s strani delodajalca pridobiti potrdilo o dejavnosti za čas, ko je ta odsotnost trajala. Obrazec takšnega potrdila je predpisan. Obliko in vsebino določa odločba Komisije 2007/230/ES z dne, 12. aprila 2007, o obrazcu o socialni zakonodaji v zvezi z dejavnostmi v cestnem prometu (UL L št. 99 z dne, 14. 4. 2007, str. 14). Obrazec je enak v vseh državah članicah EU. Potrdilo se izda v dveh izvodih, podpišeta ga voznik in delodajalec. Izda se na podlagi voznikove izjave. Voznik mora potrdilo imeti pri sebi v vozilu in ga mora na zahtevo kontrolnega organa predložiti na vpogled. Delodajalec je dolžan potrdilo hraniti na sedežu podjetja 2 leti po izdaji.
V primeru uporabe digitalnega tahografa je mogoče potrdilo nadomestiti z vpisom dejavnosti s pomočjo digitalnega tahografa za nazaj – ročno. To je treba narediti po prvi vstavitvi kartice v tahograf po daljši odsotnosti. Ročni vpis omogoča, da za čas zadnjega izvzema kartice iz tahografa do prve ponovne vstavitve ročno vnesete aktivnosti, ki ste jih opravljali v tem času. V primeru dopusta bo to ena aktivnost – počitek. Daljši počitek pripomore tudi k znižanju povprečja delovnega časa. Najdaljši tedenski delovni čas je lahko 60 ur, vendar štirimesečno povprečje ne sme presegati 48 ur.
Po zasluženem počitku je zopet treba poprijeti za volan. Za malce osvežitve je tukaj nekaj osnovnih pravil, ki se jih je treba držati. Čas vožnje lahko traja dnevno največ 9 ur, dvakrat tedensko (ni pomembno, kateri dan je to) pa največ 10 ur. Po štirih urah in pol vožnje je potrebno narediti najmanj 45-minutni odmor. Tega lahko v času štirih ur in pol nadomestita dva krajša odmora – prvi najmanj 15 minut in drugi najmanj 30 minut. To zaporedje delitve krajših odmorov se ne sme zamenjati. Če sledi štirim uram in pol vožnje dnevni počitek, ni potrebno imeti odmora. Odmor se ne šteje v dnevni ali tedenski čas počitka. Za vse voznike, ki opravljate t. i. lokalne vožnje, kjer je veliko postankov in malo vožnje, velja omejitev, da je potrebno po šestih urah dela, ne glede na čas vožnje, opraviti odmor. Ta mora biti najmanj 30-minutni, priporočljivo pa je, da se opravi 45-minutni odmor.
Teden je obdobje od ponedeljka 0:00 do nedelje do 24. ure, kjer se upošteva lokalni čas. To je pomembno pri upoštevanju tedenskih in dvotedenskih omejitvah časa vožnje. V enem tednu sme trajati skupni čas vožnje največ 56 ur. Dvotedenska omejitev časa vožnje znaša 90 ur. V kolikor bomo v prvem tednu po vrnitvi z dopusta vozili šest dni in opravili za 56 ur vožnje, bomo smeli v drugem tednu voziti samo še 34 ur. Dvotedensko omejitev je potrebno upoštevati v katerem koli zaporedju dveh tednov.
Po doseženi omejitvi dnevnega časa vožnje je potrebno opraviti dnevni čas počitka. Ta mora trajati vsaj 11 ur, trikrat tedensko ga je mogoče zmanjšati na najmanj 9 ur. Dnevni čas je mogoče razdeliti na dva dela. Prvi del mora trajati najmanj tri ure in drugi najmanj 9 ur. Dnevni čas počitka se lahko prekine največ dvakrat z drugimi dejavnostmi, ki skupaj ne presegajo ene ure, če voznik spremlja vozilo na trajektu ali vlaku.
Po šestih 24-urnih obdobjih je potrebno opraviti tedenski počitek. Ta mora trajati najmanj 45 ur in ga je praviloma potrebno opraviti izven vozila (v Belgiji in Franciji to posebej kontrolirajo). V vozilu je dovoljeno opravljati samo dnevni in skrajšan tedenski počitek. Za skrajšan tedenski počitek se šteje najmanj 24-urni počitek. Pri tem ne smemo pozabiti, da moramo vsako skrajšanje nadoknaditi najpozneje do konca tretjega tedna, po katerem smo krajšali počitek. Upoštevati je potrebno, da ima lahko voznik v katerih koli dveh zaporednih tednih en redni tedenski počitek in en skrajšan tedenski čas počitka, ki ga mora nadomestiti.
Čas razpoložljivosti pomeni za voznike čas, ko se od njega ne zahteva, da ostane na svojem delovnem mestu, vendar mora biti na voljo, da se ga pokliče na začetek ali nadaljevanje vožnje ali opravljanje drugih del. Tovrstni čas razpoložljivosti zlasti vključuje čas, ko voznik spremlja vozilo, ki se prevaža s trajektom ali vlakom, kot tudi čas čakanja na mejah in čakanja zaradi prepovedi vožnje. Ta čas in njegovo predvideno trajanje mora voznik poznati vnaprej pred odhodom ali neposredno pred dejanskim začetkom časa razpoložljivosti. Za voznike, ki vozijo v posadki, to pomeni čas sedenja ob vozniku ali ležanja na ležišču v vozilu, medtem ko se vozilo premika.
Čas pripravljenosti je čas, ko voznik ne more prosto razpolagati s svojim časom in mora biti na svojem delovnem mestu, pripravljen prevzeti običajno delo, obenem pa ima nekatere naloge, ki so povezane z njegovim delom, zlasti ko čaka na natovarjanje ali raztovarjanje.
Delovni čas pomeni čas od začetka do zaključka dela, ko je voznik na svojem delovnem mestu na razpolago delodajalcu in opravlja svoje naloge in dejavnosti, razen odmorov, časa počitka in časa razpoložljivosti, ki se ne vštevajo v delovni čas.
V delovni čas je vključen čas, ki je posvečen vsem dejavnostim v cestnem prevozu – vožnja vozila, natovarjanje in raztovarjanje, pomoč potnikom pri vstopu na vozilo in izstopu iz njega, čiščenje in tehnično vzdrževanje, vsa druga dela, katerih namen je zagotoviti varnost vozila, njegovega tovora in potnikov ali izpolnitev pravnih ali zakonskih obveznosti, ki so neposredno povezane s točno določenim prevozom, ki se odvija, vključno s spremljanjem natovarjanja in raztovarjanja, administrativnimi formalnostmi s policijo, carino itd. To je tudi čas, ko voznik ne more prosto razpolagati s svojim časom in mora biti na svojem delovnem mestu, pripravljen prevzeti običajno delo, obenem pa ima nekatere naloge, ki so povezane z njegovim delom, zlasti ko čaka na natovarjanje ali raztovarjanje. V primeru samozaposlenih voznikov se uporablja ista definicija za čas od začetka do zaključka dela, ko je samozaposleni voznik na svojem delovnem mestu na voljo stranki in izvaja svoje naloge ali dejavnosti, razen tistih, ki predstavljajo splošno administrativno delo, ki ni povezano s konkretnim prevozom.