Poostren nadzor nad mednarodnimi prevozi potnikov

Patricija Furlan Fon, glavna inšpektorica Inšpektorata za infrastrukturo, je uvodoma poudarila: »Danes, tukaj na počivališču Šmarje-Sap, smo priča usmerjenemu nadzoru nad izvajalci mednarodnih prevozov potnikov v cestnem prometu, ki hkrati poteka še na treh lokacijah avtocestnega omrežja. V nadzorih inšpektorji preverjajo spoštovanje določb socialne zakonodaje (tj. čase voženj, odmorov in počitkov, uporabo tahografa in voznikovih kartic), izvaja se nadzor nad tehnično brezhibnostjo vozil, in nadzor nad samim izvajanjem mednarodnih prevozov potnikov v cestnem potniškem prometu. Hkrati preverjamo še spoštovanje določb glede napotitve voznikov v skladu Z zakonom o čezmejnem izvajanju storitev. 

Gre za nacionalno in mednarodno usklajen nadzor, za izvedbo katerega se je Inšpektorat RS za infrastrukturo povezal s Policijo, Finančno upravo Republike Slovenije, Inšpektoratom RS za delo in Evropskim organom za delo (ELA), ki nudi podporo pri organizaciji takih dogodkov, in tudi z DARS-om, ki skrbi za varno izločanje specifičnih vozil v cestnem prometu. Današnjega nadzora se kot opazovalci udeležujejo tudi predstavniki nemške policije - med njimi tudi predstavnik ROADPOL - Evropskega združenja prometnih policij, avstrijske in hrvaške policije ter predstavniki hrvaške prometne inšpekcije in predstavniki avstrijskega zveznega ministrstva za promet, predstavniki  Evropskega organa za delo, predstavnik Evropske komisije (Generalnega direktorata za mobilnost) in predstavniki našega Ministrstva za infrastrukturo. Namen takšnega nadzora je tako tudi izmenjava izkušenj in prenos dobrih praks med nadzornimi organi držav članic Evropske unije ter vzpostavitev delovnih stikov.  

Nadzor je nadaljevanje v lanskem letu začetih aktivnosti, kjer je bilo v podobnem usklajenem nadzoru v cestnem prometu ugotovljeno, da se veliko mednarodnih linij ne izvaja, ali se ne izvajajo v skladu z izdanimi dovoljenji. V inšpekcijskih pregledih pri domačih prevoznikih, ki izvajajo storitve mednarodnega prevoza potnikov, so bile v nadaljevanju ugotovljene še kršitve drugih zakonov, in sicer hujše kršitve določb socialne zakonodaje (hramba in presnemavanje podatkov, obvezni odmori in počitki, zaposlovanje na črno in izpolnjevanje pogojev za licenco Skupnosti). O ugotovljenih nepravilnostih v izvedenih nadzorih je inšpektorat obveščal Ministrstvo za infrastrukturo ter druge pristojne organe.«

Tanja Kocjančič, vodja Sektorja za cestni promet, Ministrstvo za infrastrukturo, je izpostavila: »Ministrstvo za infrastrukturo pozdravlja vse aktivnosti, ki jih izvajajo nadzorni organi, Inšpektorat RS za infrastrukturo, Finančna uprava RS, Policija  in Inšpektorat RS za delo. Še posebej pa nas veseli mednarodno povezovanje nadzornih organov in vključevanje predstavnikov Evropske komisije in Evropskega organa za delo, saj smo s takim načinom dela še bolj učinkoviti. Zato se v imenu Ministrstva za infrastrukturo zahvaljujem za izredno sodelovanje, saj je naš cilj skupen. Želimo si, da bi izvajalci spoštovali določbe socialne zakonodaje, želimo si, da so na cestah le tehnično brezhibna vozila, predvsem pa si želimo kvalitetno opravljanje storitev s spoštovanjem zakonskih določb, saj bomo le na ta način zagotovili varnost vseh udeležencev v prometu. To seveda ne velja samo za mednarodni avtobusni prevoz, ampak za vse oblike prevozov. 

Žal je lanski usmerjen in poostren nadzor nad izvajanjem mednarodnega prevoza potnikov v cestnem prometu pokazal številne nepravilnosti. Med njimi izstopa neizvajanje linij, saj je bilo od predvidenih 48 mednarodnih prevozov na nadzorni točki le 5. Poleg tega so bile še kršitve glede tehnične brezhibnosti, socialne zakonodaje in dela na črno. Na podlagi poročila je ministrstvo izvedlo številne postopke, ki so zahtevali tudi odvzeme dovoljenj. Vsi postopki so bili izvedeni s ciljem, da se področje ustrezno uredi in seveda kršitelje ustrezno sankcionira. Ugotovitve nadzorov so za ministrstvo izredno pomembne, saj temu sledijo številne aktivnosti, tudi sprememba zakonodaja kadar je ugotovljeno, da bi to pripomoglo k učinkovitejšem nadzoru in predvsem ustrezni ureditvi področja. 

Od začetka aprila je v veljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu in kar nekaj sprememb na področju izvajanja mednarodnih avtobusnih prevozov je bilo posledica ugotovljenih nepravilnosti. Pri pripravi sprememb smo sledili predvsem cilju vzpostavitve večjega nadzora in ukinjanju linij, ki se niso izvajale. Zagotovili smo zakonske podlage za ustrezno udeležbo slovenskih prevoznikov pri izvajanju mednarodnih linij, po drugi strani pa omogočili, da se bodo linije, za katere so izdana dovoljenja, tudi resnično izvajale. Seveda se te spremembe ne morejo odražati takoj, smo pa prepričani, da bo vsak naslednji nadzor pokazal izboljšave, ki si jih vsi želimo. Država zagotavlja ustrezne zakonske podlage in nadzor, na drugi strani pa se morajo tudi prevozniki zavedati svojih odgovornosti in spoštovati pravila, ki smo jih skupaj zapisali s ciljem, da omogočimo kakovostne storitve, predvsem pa varnost za vse udeležence v prometu.«

Mag. Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije, Generalna policijska uprava, je bil jasen: »Varnost potnikov je med javnimi prevozi v cestnem prometu izjemnega pomena. Področje prevozov potnikov ureja Zakon o prevozih v cestnem prometu. Slovenska Policija med nadzori, ki potekajo na dnevni ravni ali med načrtovanimi poostrenimi nadzori, posebno pozornost posveča tehnični brezhibnosti avtobusov ter psihofizičnemu stanju voznikov. Glede na geografsko lego se po slovenskih cestnih pan-evropskih koridorjih izvajajo številni prevozi potnikov v različnih oblikah. Mednarodni javni linijski prevozi potnikov, ki se izvajajo skladno z dovoljenji oz. soglasjem države gostiteljice, ali občasni prevozi potnikov, ki jih bo med turistično sezono izjemno veliko - kot tranzitna vožnja ali kot prevoz za turiste na poti z avtobusom, ki jim bo Slovenija končna destinacija. Predvsem so nevarni mednarodni javni linijski prevozi potnikov, ko avtobus na liniji potuje iz enega konca Evrope na drugega s povratkom v izvorno državo. Te linije se občasno izvajajo z več vozniki, ki pogosto manipulirajo z delovnim časom, vozniki pa na teh relacijah vozijo izčrpani, včasih celo z avtobusi, ki jih je že pošteno načel zob časa. S 1. januarjem 2025 bodo morali biti vsi avtobusi in vsa tovorna vozila v mednarodnem prometu opremljeni s pametnim tahografom, kar bo nesporno vplivalo na transparentnost izvajanja prevozov. V letošnjem letu je bilo do 19. maja 2024 (2023) v prometnih nesrečah udeleženih 112 (320) voznikov avtobusov, od katerih jih je 46 (113) povzročilo prometno nesrečo. V teh nesrečah so se 3 (5) vozniki avtobusov lahko telesno poškodovali. Prometne nesreče so se najpogosteje zgodile zaradi nepravilnega premika z vozilom in nepravilne strani oz. smeri vožnje. V enakem obdobju je bilo pri voznikih avtobusov ugotovljenih 554 (430) kršitev cestnoprometnih predpisov. Najpogostejši prekrški so povezani s hitrostjo, neuporabo varnostnega pasu in uporabo mobitela. Pri tujih voznikih pa so najpogostejše kršitve povezane z uporabo tahografa in transparentnostjo delovnega časa voznikov.«   

Mag. Aleš Cantarutti, direktor Področja upravljanja, DARS, d. d., je dejal: »Prometna varnost na avtocestah je v veliki meri odvisna od tehnične brezhibnosti vozil in psihofizičnega stanja voznikov, predvsem profesionalnih voznikov (tovorna vozila, avtobusi, prevoz nevarnih snovi). V družbi DARS zato podpiramo izvajanje akcij poostrenega nadzora, ki vsekakor prispevajo k večji varnosti vseh voznikov oz. uporabnikov našega avtocestnega omrežja. Da bo ta nadzor strokoven, varen in v skladu z najvišjimi standardi, smo na območjih nekdanjih cestninskih postaj uredili nadzorne točke. V akcijah poostrenega nadzora avtocestnega prometa aktivno sodelujejo naši sodelavci, vzdrževalci avtocest in nadzorniki prometa, ki poskrbijo za varno preusmeritev prometa vozil, ki so predmet nadzora, na nadzorne točke ali avtocestna počivališča. Cestninski nadzorniki DARS pa se pri samih postopkih nadzora pridružijo policistom, prometnim inšpektorjem, finančni upravi in drugim nadzornim organom. Tokrat smo se pridružili evropsko usklajeni akciji nadzora nad mednarodnimi prevozi potnikov v cestnem prometu, ki se izvaja na nadzornih točkah. S Policijo smo se uskladili, da bo nadzor organiziran na način, ki praktično ne bo moteč za voznike vozil, ki niso predmet nadzora.«

Janko Petan, vodja kompetenčnega centra za promet, Finančna uprava RS, je poudaril: »Finančna uprava RS na slovenskih cestah redno izvaja nadzor nad prevozniki blaga in potnikov v okviru svojih zakonskih pristojnosti po več področjih, kjer letno izvede okoli 10.000 tovrstnih nadzorov. Nadzore izvajamo na podlagi načrtovanih aktivnosti, ciljne nadzore na hujše in ponavljajoče kršitelje, sodelujemo tudi v skupnih akcijah nadzornih organov skupaj s IRSI in policijo ter v mednarodno koordiniranih akcijah. Dobro tretjino (38 %) od vseh nadzorov na cesti opravimo po Zakonu o prevozih v cestnem prometu (ZPCP-2), kjer preverjamo pogoje glede dovoljenega dostopa do EU trga, to so dovolilnice, dovoljenja, usposobljenost voznikov (vozniške kvalifikacije) in druge dokumente, (36 %) nadzorov opravimo po Zakonu o delovnem času, odmorih in obveznih počitkih voznikov ter o zapisovalni opremi (ZDCOPMD), ker preverjamo upoštevanje pravil časov vožnje, odmorov in počitkov ter pravilnost uporabe tahografa pri voznikih tovornjakov in avtobusov. Delež nadzora nad prevozi potnikov glede na skupno število nadzorov povprečno znaša okoli 14 %.

V lanskem letu je FURS na področju nadzorov na cesti skupaj ugotovila več kot 7.000 kršitev zakonodaje, zaradi katerih je bilo skupno izrečenih glob za več kot 7,3 mio evrov, največ na področju nadzora po ZDCOPMD (tahografi). Največ – kar dve tretjini od vseh ugotovljenih kršitev je bilo pri prevoznikih skupnosti, slaba tretjina pri prevozniki tretjih držav ter ostalo pri domačih prevoznikih. Ugotovitve nadzorov kažejo, da je le slaba tretjina kontroliranih prevoznikov brez ugotovljenih kršitev, posebno nizek delež brezhibnih prevoznikov pa je na področju nadzorov po ZDCOPMD (tahografi) kjer ta znaša le 23 % vseh kontroliranih. Med ostalimi nadzori na cesti izvajamo tudi nadzore nad prevozi nevarnega blaga (ZPNB) oziroma nad  ADR prevozi, ter nadzore nad napotenimi vozniki po ZČMIS, pri katerih preverjamo pravilnost dokumentov napotitve, ter nadzore po ZDDV-1, kjer preverjamo obveznost identifikacije avtobusnih prevoznikov za namene DDV v okviru mednarodnih prevozov.«  

Cosmin Boiangiu, izvršni direktor Evropskega organa za delo (European Labour Authority - ELA), je ob robu dogodka dejal: »Evropski organ za delo ima ključno vlogo pri koordiniranju in podpiranju usklajenih in skupnih čezmejnih inšpekcijskih pregledov z zagotavljanjem konceptualne, logistične in tehnične podpore. Zagotavlja tudi pravno svetovanje in smernice za začetek in izvajanje čezmejnih inšpekcijskih pregledov. Sektor mednarodnega cestnega prometa je vse pomembnejši tudi za delovanje Evropskega organa za delo. V okviru našega sodelovanja v inšpekcijah smo ugotovili, da se organi držav članic osredotočajo predvsem na sektor tovornega prometa. Ta izkušnja je pokazala potrebo po bolj ciljno usmerjenih ukrepih. Več pozornosti si zagotovo zasluži mednarodni potniški promet, tudi glede na nedavno sprejeta spremenjena pravila o času vožnje in počitka v sektorju občasnega prevoza potnikov. Vsekakor pa so inšpekcijski pregledi mednarodnega potniškega prometa zelo zahtevni, ker lahko povzročijo motnje za potnike, zato morajo biti zelo dobro pripravljeni in koordinirani. 

Veseli nas, da je imel Evropski organ za delo ključno vlogo pri povezovanju Slovenije, Nemčije in Hrvaške že aprila 2023 pri izvedbi prvega usmerjenega skupnega inšpekcijskega pregleda mednarodnega potniškega prometa. To regionalno sodelovanje se je izkazalo za uspešno in se je kasneje razširilo še na Avstrijo. Na tem dobrem primeru regionalnega sodelovanja nameravamo graditi in podpirati nadaljnje ciljno usmerjene inšpekcijske preglede mednarodnega potniškega prometa. Radi bi poudarili, da je dodana vrednost Evropskega organa za delo prav na terenu, saj združuje prave ljudi iz nacionalnih organov in zagotavlja platformo za njihovo nadaljnjo sodelovanje. Radi bi izrazili svojo hvaležnost za močno vključenost Slovenije v delo Evropskega organa za delo. Spodbujamo tudi druge države članice, da okrepijo svoje sodelovanje v dejavnostih Evropskega organa za delo z izmenjavo dobrih praks ter obravnavanjem posebnih nepravilnosti čezmejne narave.«