Kdaj tahografi tudi za kombije?

Ministrstvo za infrastrukturo je v okviru načrtovanih sprememb Zakona o prevozih v cestnem prometu izrazilo namero, da za kombinirane prevoze v potniškem prometu uvede tahografe. Namera je v skladu z novo evropsko direktivo, tak ukrep podpirata tudi obe avtoprevozniški združenji, ki v prevozih s kombiji brez tahografov vidita nelojalno konkurenco. Na isti strani je tudi sindikat zaposlenih v avtoprevozništvu, seveda predvsem v skrbi za socialne razmere voznikov.

tahograf

V obeh avtoprevozniških združenjih so prepričani, da se nelojalna konkurenca izraža predvsem pri počitkih, delovnih časih in efektivni vožnji voznikov kombiniranih prevozov, ki niso v skladu z zakonom. To čutijo avtobusni prevozniki, ki jim prevozniki s kombiniranimi prevozi vse bolj skačejo v zelje. Rešitev je edino v primerljivem nadzoru oziroma obveznostih prevoznikov kombiniranih prevozov. Tako naj bi prevozna podjetja, ki delujejo na podlagi spletne platforme (najbolj znan primer takega podjetja je GoOpti), podatke o vožnjah sporočala družbi za upravljanje javnega potniškega prometa, druga pa bi dostop do teh podatkov zagotavljala tako, da bi v svoja vozila vgradila tahograf.

Kot je povedal Peter Pišek, predsednik sekcije za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, takšno stališče do kombiniranih prevozov ni nekaj novega, spodbujenega šele z omenjeno evropsko direktivo, ampak je aktualno že dolgo časa in spada v širši nabor prizadevanj v boju proti nelojalni konkurenci. Poudarja, da je nadzor nad izvajanjem kombiniranih prevozov pomemben z dveh vidikov: z vidika socialne zakonodaje in z vidika prometne varnosti. Slednji je po Piškovem mnenju še pomembnejši.

Nelojalna konkurenca se izraža predvsem pri počitkih in delovnih časih

Sodeč po argumentih za uzakonitev tahografov za kombinirane prevoze, se zdi, da ni razlogov za kakšna pomišljanja, vendar pa si Pišek predstavlja, da se to lahko zgodi šele, ko bo takšna ureditev dogovorjena in časovno sinhronizirana na ravni EU. »Prehitevanje« Slovenije v primerjavi z drugimi državami EU bi namreč slovenske prevoznike postavilo v konkurenčno slabši položaj in bi jim izrazito škodilo. Očitno je tako razmišljala tudi večina v državnem zboru, tako da ta za zdaj uzakonitve tahografov ni podprl.

V zvezi z ureditvijo spremljanja dejavnosti voznikov kombiniranih vozil je mogoče pričakovati še dosti dogovarjanja in usklajevanja. Čeprav ministrstvo namero uvedbe tahografov omenja samo za potniške prevoze, pa je bilo slišati tudi predloge za uvedbo tahografov za kombinirana vozila, ki opravljajo prevoze tovora. Gotovo pa bo na končno podobo zakonskih določb, namenjenih kombiniranim prevozom, vplivalo še marsikaj drugega; na primer sistem nagrajevanja voznikov, ki zdaj spodbuja h kršitvam socialne zakonodaje (na to opozarja sindikalna stran). Navsezadnje pa bo moral postati učinkovitejši tudi sistem sankcioniranja kršitev predpisov o delovnem času, počitkih, odmorih in zlorab tahografa. Podatki namreč kažejo, da so te kršitve in zlorabe v porastu.

Z nelojalno konkurenco izgubljajo vsi prevozniki

Slovenski cestni transport je v letu 2017 nazadoval v številnih bilančnih kazalnikih poslovne uspešnosti, ta trend pa se nadaljuje tudi na začetku letošnjega leta. Kot je prepričan predsednik sekcije za promet pri OZS Peter Pišek, je treba enega od poglavitnih vzrokov za tako slabe finančne rezultate iskati v negativnih učinkih nelojalne konkurence med prevozniki. V sekciji nameravajo doseči nekatere zaostritve pri pridobitvi licenc.

Tako naj bi se na kamione vrnili (tipizirani) napisi, izdajali naj bi jih obe zbornici. Ponovni naj bi uvedli evidenco delovnih časov in evidenco zaposlenih (podjetnik ne bo mogel imeti npr. 100 vozil in samo 30 zaposlenih). Zdaj je ena oseba lahko odgovorna oseba za 10 podjetij, prav bi bilo, da bi bila samo v enem podjetju. Za kršitve časa trajanja vožnje naj bi bila soodgovorna tudi naročnik in pošiljatelj tovora, in sicer od trenutka, ko se tovor naloži, pa do trenutka, ko prispe na cilj (mnogi naročniki prevozov izsiljujejo prevoznike s prevoznimi roki). Prevozniška podjetja naj ne bi več mogla delovati v obliki poštnega nabiralnika, ampak bi morala imeti ustrezen delovni prostor (pisarno) z zaposleno osebo, s katero se bo lahko soočil inšpektor.