35 let podjetja Cordia
12.12.2024 Podjetje Cordia d.o.o. bo v letu 2025 praznovalo 35 let svojega obstoja in 30 let sodelovanja s podjetjem DAF Trucks ...
Kronično pomanjkanje poklicnih voznikov je problem, s katerim se slovenski avtoprevozniki ubadajo že dolga leta. Kljub številnim aktivnostim avtoprevozniških združenj za izboljšanje stanja, zlasti v zvezi z odpravljanjem administrativnih ovir, pa kakšnih otipljivih uspehov ni.
Besedilo: Janez Kukovica
Že zdavnaj so slovenski delodajalci v avtoprevozništvu obupali nad iskanjem tega kadra na domačem trgu, saj je zanimanje med Slovenci za ta poklic zelo majhno in še naprej upada, vse težje pa najdejo voznike tudi v prostoru nekdanje Jugoslavije in evropskega vzhoda. Pomanjkanje voznikov namreč ni le slovenski problem, temveč je na splošno evropski oziroma kar svetovni problem.
Pomembno tudi izobraževanje
A samo »fizično« pomanjkanje voznikov je pravzaprav le en del problema. Ko enkrat imaš novega voznika oziroma kandidata za voznika, še nisi na konju, pravijo avtoprevozniki, saj je treba tega človeka še oborožiti z ustreznim znanjem. Za potrebno usposobljenost poklicnih voznikov je od leta 2008 uvedena tako imenovana temeljna kvalifikacija, ki sestoji iz teoretičnega in praktičnega preizkusa znanja. Ker pa so za opravljanje vozniškega poklica potrebna raznovrstna znanja, ki jih je treba zaradi razvoja transportne tehnologije in zakonodaje osveževati, je uvedeno tudi obvezno izobraževanje voznikov, ki so v petih letih dolžni opraviti 35-urni izobraževalni cikel.
Praktični del bi lahko vozniki opravljali v prevoznih podjetjih
Prenova sistema izobraževanja
Ne glede na tako zasnovani sistem strokovnega usposabljanja voznikov pa avtoprevozniki delodajalci z njim (še) niso zadovoljni, saj naj bi bil premalo učinkovit. Vozniki neposredno po pridobitvi temeljne kvalifikacije po njihovem prepričanju še niso zreli za samostojno delo v avtoprevozniškem podjetju. Takšno svoje prepričanje so podali tudi na nedavnem videokonferenčnem sestanku med ministrstvom za okolje in prostor ter obema zbornicama in pri tem opozorili predvsem na primanjkljaj praktičnih znanj, ki da jih novi vozniki lahko pridobijo le v realnem delovnem okolju. Ob tej priložnosti so zbornični predstavniki obelodanili svoj predlog za prenovo sistema izobraževanja za pridobitev vozniškega poklica. In sicer menijo, da bi teoretični del lahko izvajali obe zbornici pod okriljem resornega ministrstva, praktični del pa bi vozniki opravljali v prevoznih podjetjih, ki bi bila zainteresirana za izobraževanje. Ko je utemeljeval prednost takega sistema izobraževanja, je predsednik sekcije za promet pri OZS Peter Pišek posebej izpostavil, da izobraževanje v realnem delovnem okolju ponuja izobraževancem obilje posebnih znanj, tudi izrazito specifičnih glede na vrsto tovora, ki se prevaža. Široko obvladovanje teh znanj je nujno potrebno, saj izkušnje kažejo, da nezadostno znanje voznikov dodatno ogroža varnost v cestnem prometu, povzroča pa tudi dodatno gospodarsko škodo, ki jo utrpijo predvsem prevozniki.
Država bi morala finančno podpreti »mentorstvo«
Uspešno opravljen izpit kot dokazilo za sposobnost samostojnega opravljanje dela
Glede na to, da je proces izobraževanja povezan z dokaj visokimi stroški, zbornici seveda pričakujeta, da bi država finančno podprla »mentorstvo«, ki bi ga zagotavljala v izobraževalni sistem vključena prevozna podjetja. Finančna podpora prevoznim podjetjem bi se lahko izkazovala v raznih oblikah: od davčnih olajšav do dodelitve sredstev po vozniku ipd. Proces praktičnega usposabljanja voznika naj bi trajal do dveh let, temu pa naj bi sledil še izpit. Z uspešno opravljenim izpitom bi kandidat pridobil ustrezno spričevalo, s katerim bi dokazoval, da je usposobljen za samostojno opravljanje dela. Kot so povedali predstavniki zbornic, se njihov predlog deloma zgleduje po nekdanjem vajeniškem sistemu, predvsem pa je precej blizu sistemu izobraževanja, ki je bil pred leti vzpostavljen v največjih prevoznih podjetjih (Viator, Intereuropa).Na videokonferenčnem sestanku so preverjali še druge možnosti za prenovo oziroma izboljšave izobraževalnega sistema za pridobitev vozniškega poklica. V skladu z evropsko regulativo bi bilo sicer mogoče širino in kakovost znanja povečati tudi z obsegom izobraževanja, a to pomeni tudi njegovo časovno podaljšanje, kar pa je glede na aktualno pomanjkanje voznikov manj ugodna rešitev. Možna je tudi zaostritev zahtev, ki jih morajo izpolnjevati institucije, ki izvajajo izobraževanje voznikov.
Tudi izobraževanje voznikov na daljavo? Po besedah zborničnih služb, ki skrbijo za organizacijo izobraževanja voznikov, je obdobje epidemije in z njo povezanimi varnostnimi ukrepi za preprečevanje okužb izredno otežilo izvajanje temeljne kvalifikacije in redno usposabljanje voznikov. Zato je bilo slišati kar nekaj mnenj o tem, da bi bilo smiselno preveriti možnosti, da se tudi za te izobraževalne potrebe vzpostavi izobraževanja na daljavo. |