Dolge čakalne dobe na mejnih prehodih oddaljujejo zahodni Balkan od Evrope

Polletno predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije namenja posebno pozornost regiji zahodnega Balkana, zlasti njegovi povezljivosti z Unijo. S tem namenom je ministrstvo za infrastrukturo pripravilo srečanje ministrov za promet držav iz regije zahodnega Balkana in sosednjih držav članic EU, na katerem so skušali najti rešitve za odpravo ovir v čezmejni prometni povezljivosti.

Na meji pravi kaos

Dan pred ministrskim srečanjem se je minister Jernej Vrtovec posebej sestal tudi s predstavniki avtoprevozniških združenj iz BiH, Hrvaške in Srbije ter domačih dveh združenj – sekcije za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici ter združenjem za prevoz blaga pri Gospodarski zbornici Slovenije in se tako neposredno seznanil s problematiko prehajanja mej, kot jo razumejo in jo na svoji koži občutijo avtoprevozniki.

Aktualna poročila o stanju na najbolj obremenjenih meddržavnih cestnih povezavah prinašajo dramatične podatke o čakalnih dobah za prehod meje, o večdesetkilometrskih kolonah čakajočih vozil, o voznikih, »ujetih« v svoja vozila, brez možnosti dostopa do spodobne higienske oskrbe. Zlasti hudo je ob začetkih vikendov, ko se čakalne dobe raztegnejo tudi do 20 ur, kar se dogaja predvsem na mejnih prehodih med Hrvaško in Srbijo, pa tudi na mejnih prehodih med Slovenijo in Hrvaško. Delovne razmere voznikov je tako utemeljeno mogoče označiti za nehumane in nedopustne z vidika sodobnih delovnih standardov, kar so prepoznali tudi v razpravi. Zavzeli so se, da se problem sanitarno-higienskega standarda voznikov na območjih pred mejnimi prehodi začne nemudoma in prednostno reševati. Sicer pa so problemi, ki vplivajo na pretočnost mejnih prehodov, številni in so jih pristojni državni organi v preteklosti že skušali reševati, a je učinek nekaterih sicer dobrih rešitev sčasoma zvodenel ob rastočem prometu. 

V razpravi so tudi ugotovili, da se bo treba v aktivnostih za izboljšanje pretočnosti mejnih prehodov povezati še z drugimi ministrstvi, ki so pooblaščena za organizacijo in izvajanje določenih mejnih storitev. Najprej (in seveda v najkrajšem možnem času) se želijo sestati s predstavniki ministrstev za notranje zadeve vseh držav, skozi katere poteka deseti prometni koridor (smer München–Carigrad). Srečanje naj bi bilo kar se da »operativno«, zato so tudi predlagali, da bi ga izvedli na enem od mejnih prehodov med Hrvaško in Srbijo, kjer so trenutni zastoji prometa največji. 

Predstavniki avtoprevozniških združenj so nato bolj podrobno ocenili razmere »na terenu« in predlagali tudi ukrepe za njihovo izboljšanje. Najpogostejši predlogi so se nanašali na izboljšanje prometne infrastrukture na mejnih prehodih, zlasti na uvedbo dodatnih prometnih pasov za tovorni promet, odprtje dodatnih mejnih prehodov za tranzitni promet, na usklajenost dela nadzornih organov na obeh straneh mejnih prehodov, predvsem pa so vsi poudarjali potrebo po kadrovskih okrepitvah mejnih služb.

Pobuda za reaktiviranje delovne skupine za reševanje pretočnosti mejnih prehodov

Obe slovenski avtoprevozniški združenji sta v času priprav na srečanje delegacij avtoprevozniških združenj iz regije zahodnega Balkana na ministrstvo za notranje zadeve naslovili pobudo za reaktiviranje delovne skupine za reševanje problematike dolgih čakalnih dob na mejnih prehodih. V pobudi sta zapisali, da je delovna skupina v letu 2019 opravila posnetek stanja z evidentiranimi ključnimi problemi, ki ovirajo boljšo pretočnost mejnih prehodov, in ponudila tudi predloge za izboljšanje stanja. Izkazalo se je, da je bilo treba v nekaterih primerih izvesti le minimalne organizacijske in tehnične ukrepe, ki so pripomogli k boljši pretočnosti.

Ker pa, žal, še vedno prihaja do daljših zastojev, slovenski avtoprevozniki na podlagi pozitivnih izkušenj iz leta 2019 dajejo pobudo za imenovanje nove (medresorske) delovne skupine.