Odgovor na članek Neustreznosti nadzora tujih podjetij, ki v Sloveniji opravljajo gospodarsko dejavnost.

V Reviji Transport številka 9, september 2008 je bilo objavljeno pisanje Avtoprevozniške zbornice ministru za promet Radovanu Žerjavu o neustreznosti nadzora tujih prevozniških podjetij, ki v Sloveniji opravljajo gospodarsko ( prevozniško) dejavnost. Glede na objavljen članek so leteli očitki na nadzorne organe, ki naj bi bili nesposobni, nezainteresirani neustrezno usposobljeni; ker delno očitki letijo tudi na Prometni inšpektorat RS in na delo inšpektorjev za cestni promet v zvezi navedenega podajamo naslednjo informacijo.
Prometni inšpektorat Republike Slovenije navedene očitke na račun dela Prometnega inšpektorata RS in dela inšpektorjev odločno zavrača, saj nimajo nobene podlage in niso podprti z nobenimi dokazi. Prometni inšpektorji so za nadzor, ki ga izvajajo nad poslovanjem tujih in domačih prevoznikov strokovno usposobljeni. Vsi inšpektorji so opravili vsa predpisana in obvezna izobraževanja, večina pa jih ima bogate delovne izkušnje na področju nadzora prevozov v cestnem prometu. Izobraževanje in usposabljanje inšpektorjev se izvaja permanentno v skladu s kadrovskimi potrebami in plani izobraževanja. Med drugim želimo omeniti, da so bili vsi inšpektorji usposobljeni za kontrolo CEMT dovolilnic, s strani pooblaščenega izvajalca pa so bili tudi seznanjeni s pogoji, preizkusi in kontrolnimi pregledi vozil, ki so predpisani po CEMT sporazumu. Prometni inšpektorat je pripravil priročnik za kontrolo CEMT dovolilnic tudi za carino in policijo.
Ob tem je še dodati, da inšpektorji ne ugotavljajo posebnih težav pri komunikaciji z vozniki ter da obvladajo komunikacijo v hrvaščini, ki jo večinoma obvladajo tudi prevozniki in vozniki iz drugih republik nekdanje Jugoslavije, ki po mnenju predstavnika zbornice nezakonito oziroma brez dovolilnic nakladajo tovor v Sloveniji. Vsi dokumenti oz. večina teh, ki jih morajo imeti vozniki med opravljanjem prevozov v vozilu so unificirani in izdani na enotnih obrazcih z enotno zaščito tudi z namenom lažje kontrole in prepoznavanja dokumentov tako s strani nadzornih organov kakor tudi s strani prevoznikov oz. voznikov. Vse to nedvomno kaže, da nikakor ne drži navedba, da se ne bi izvajal kvaliteten nadzor. Še posebej ne drži očitek, da inšpektorji ne bi poznali dovolilnic in CEMT dovolilnice, ki ima standardno obliko, vsebino in zaščito. Enako je tudi z drugimi dovolilnicami.
V zvezi zadev, ki se nanašajo na kontrolo v Gorenju pa lahko pojasnimo sledeče. Takoj po prejeti prijavi o prevozu hrvaških prevoznikov iz Gorenja, ki naj bi se opravljal nezakonito, sta bila v Gorenje napotena prometna inšpektorja, ki sta nato v skladišču Gorenja opravila celovit pregled hrvaških prevozov tako glede predpisanih obveznosti po prevozni kot tudi po socialni zakonodaji. Po opravljeni kontroli sta se inšpektorja zglasila v dispečerski službi podjetja, kjer jima je dežurni dispečer povedal, da drugih tujih vozil razen pregledanih, tistega dne ne bo za odpremo. Pred odhodom iz Gorenja sta inšpektorja še enkrat prevozila in pregledala celotno parkirišče v skladišču in prav tako parkirišče pred varnostno službo podjetja. Pri ponovnem preverjanju nista odkrila tujih vozil razen že pregledanih, zato je bilo z nadzorom v Gorenju za tisti dan zaključeno. Vse ugotovitve so bile tudi v skladu z dogovorom posredovane ministrstvu za promet.
Podobne prijave smo preverjali že pred časom, vedno pa se je izkazalo, da nimajo osnove. Glede na navedeno je potrebno poudariti, da je v preteklosti inšpektorat na podlagi prijav prevoznikov večkrat opravljal nadzore nad prevozi blaga iz Revoza, Luke Koper in drugih slovenskih podjetij. Inšpekcija je zaradi kadrovske problematike pri obravnavi teh prevozov sodelovala tudi s carino in policijo, pri preverjanjih pa se je izkazalo, da so se prevozi opravljali v skladu s predpisi o čemer so bili prijavitelji tudi seznanjeni.
Predstavniki zbornic so večkrat izrazili željo, da bi se v konkretnih akcijah na terenu bolj seznanili z načinom nadzora in delom inšpektorjev. Na žejo le-teh je bilo dogovorjeno, da se jih povabi kot opazovalce na enega izmed pregledov saj naj bi, na podlagi lastnih izkušenj, dobro poznali sistem goljufanja z dovolilnicami. Sodelujoči pa niso vedeli niti tega, da se na podlagi sklenjenega sporazuma z R Hrvaško bilateralni prevozi lahko opravljajo brez dovolilnic, ter, da so dogovorjena posebna pravila za uporabo CEMT dovolilnic (prazne vožnje povezane z uporabo CEMT dovolilnic se lahko opravljajo brez teh dovolilnic, dovolilnice tudi ni potrebno imeti v vozilu pri tranzitu Slovenije ne glede na mesto nakladanja ali razkladanja). Prav tako ne, da prevozniki iz Srbije lahko opravljajo vse vrste prevozov brez vsakršnih dovolilnic, ter, da so države Bolgarija, Romunija in Latvija članica ES in da prevozniki iz teh držav za prevoze znotraj skupnosti ne potrebujejo nikakršnih dovolilnic.
Iz navedenega izhaja, da predstavniki AZ, ki so se udeležili pregledov ne poznajo »pravil igre« na tem področju in da niso imeli namena sodelovanja in seznanitve z načinom nadzora ampak le oviranje dela inšpektorjev in diskreditacije organa. Da je namen predlaganega »sodelovanja« drugačen, ne pa seznanitev z delom in postopki, je mogoče razbrati prav iz članka »Dnevi avtoprevoznikov« objavljenega v revij Transpsport št.6, junij 2008, kjer je navedeno, da je bila s strani nadzornih organov podana celovita predstavitev (seveda to ni bila prva kot navaja avtor) dela nadzornih organov ter da je obžalovanja vredno, da obisk poslušalcev ni bil na ravni pričakovanja (le šest, od tega večina predstavnikov raznih združenj op. avtorja).
Poudariti je potrebno, da je v Inšpekciji za cestni promet zaposlenih le 22 inšpektorjev (v temu delo pozdravljamo pripombo in ugotovitev, da je potrebno organe kadrovsko okrepiti), in da se glede na vse obveznosti, ki izhajajo iz podeljenih pristojnosti le občasno nadzori izvajajo na cesti, predvsem in pa pretežni del pa pri prevoznikih. Delo inšpekcije je mogoče preverjati redno preko poročil, ki jih objavljamo na naši spletni strani. Iz teh pa je tudi razviden širok spekter pooblastil in pristojnosti oz. širina področja, ki ga nadziramo. V času izvajanja nadzora na terenu se pregledi opravljajo nediskriminatorno glede na vozilo, voznika ali prevoznika. Naj navedemo le, da je bilo v prvem poolletju 2008 pri delu na terenu bilo obravnavano in pregledano 1695 vozil, od tega 1340 ali 79% tujih. Pri tem je bilo ugotovljenih 242 kršiteljev od tega v 193 primerih pri tujih voznikih oz. prevoznikih (podatki o izrečenih sankcijah izhajajo iz poročil).
Inšpekcija se je dosedaj vedno in pravočasno odzivala na pobude, prijave in sume prevoznikov in je tudi nadalje odprta za sodelovanje, vsekakor pa očitki, kot izhajajo iz navedenega pisma, ki ne držijo in niso podprti z nobenimi dokazi ne prispevajo k boljšemu razumevanju še manj pa k reševanju problemov prevozništva.
Ob tem je še dodati, da vsi prevozi, ki prestopijo hrvaško slovensko mejo in obratno morajo skozi sistem carinske kontrole, ki vsebuje tudi kontrolo dovolilnic, poleg tega pa dovolilnice kontrolirajo tudi mobilne enote carine in tudi policija.
V luči navedenega se postavlja vprašanje ali je problem v nadzoru ali v (ne)konkurenčnosti oziroma nelojalni konkurenci znotraj slovenskega prevozniškega sektorja. Sicer pa tudi predstavniki zbornice ugotavljajo, da so prevozniki iz tujine cenejši ter, da se zaradi neupoštevanja predpisov med slovenskimi prevozniki ustvarja nelojalna konkurenca. Nadzor nad temi pa je tudi ena izmed točk programa zahtev AZ posredovanega ministru za promet (revija Transpprt št. 7-8, avgust 2008).
Ker je to tudi naloga in obveza inšpekcije za promet temu segmentu posvečamo največjo pozornost tako, da je naše delo pretežno usmerjeno v to področje, nenazadnje pa te zahteve in obveznosti, ki so količinske in terminsko opredeljeneizhajajo iz predpisov evropske skupnosti, katerim pa so država, ministrstvo in organi nadzora dolžni slediti.

P.s

Seveda pa tudi avtor članka ne more zanikati pravice zaposlenih do dopusta, ki se rezultira v odsotnosti in jih seveda v teh obdobjih ni mogoče dobiti na službeni telefon.
GLAVNI INŠPEKTOR Mag. Jure KOS

Odgovor na odgovor PIRS-a na članek Neustreznost nadzora tujih podjetij, ki v Sloveniji opravljajo gospodarsko dejavnost


V Reviji Transport, številka 10, oktober 2008, je bil objavljen odgovor Prometnega inšpektorata Republike Slovenije na pisanje Avtoprevozniške zbornice ministru za promet Radovanu Žerjavu o neustreznosti nadzora tujih prevozniških podjetji, ki v Sloveniji opravljajo gospodarsko (prevozniško) dejavnost. Glede na objavljen odgovor inšpektorata, kot avtoprevoznik, ki nisem član Avtoprevozniške zbornice in ki sem se udeležil omenjenega pregleda v Gorenju dne 13. 8. 2008. dajem naslednjo informacijo, ki je popolnoma neobremenjena z nesoglasji med PIRS-om in AZ.
Na pobudo predsednika AZ g. Lojzeta Reharja je bilo dogovorjeno s PIRS-om, da dne 13. 8. 2008 opravijo nenapovedan inšpekcijski pregled v podjetju Gorenje na naslovu Partizanska 12, Velenje, in sicer zaradi suma, da avtoprevozniki iz Hrvaške brez ustrezne in predpisane dokumentacije nakladajo blago za prevoz v tretje države. S tem dejanjem bi hrvaški avtoprevozniki, kakor tudi naročniki storitve najbolj škodili slovenskim prevoznikom. V prepričanju, da bodo inšpektorji storili vse v bran domačega prevoznika, sem se naivno udeležil opisanega pregleda.
V tujini smo kot tujci že nekaj časa deležni podrobnih in pogostih kontrol s strani tujih nadzornih organov in to predvsem v nameri zaščite domačih avtoprevoznikov, torej moja pričakovanja so bila, da bomo kot domači avtoprevozniki deležni vsaj podobne »zaščite«. Žal temu ni tako, še več, v zapisu g. Kosa je brati navedbo, da je delo inšpektorata pretežno usmerjeno v področje kontrole nespoštovanja predpisov slovenskih prevoznikov. Pričakoval sem, da bo nadzor v Gorenju nenapovedan, da bodo inšpektorji prišli zjutraj ob pričetku delovnega dne, da bodo pregledovali upoštevanje določil časa vožnje in počitkov, kakor tudi primernost oz. ustreznost potrebne dokumentacije, kot so CEMT dovolilnice z vsemi pripadajočimi certifikati in dovolilnice za tretje države.
Inšpektorja sta prispela v Gorenje ob 10:35, torej 4,5 ure po pričetku dela na nakladalnem delu tovarne. Ko sva šla z avtoprevoznikom Branetom Begom vprašat na vratarnico, kam sta odšla inšpektorja, so nama pojasnili, da sta se šla javit v prometno službo Gorenja in bosta nato na parkirišču kontrolirala vozila. Glavni inšpektor mag. Jure Kos in g. Ervin Tomšič pa sta prispela v Gorenje ob 11:05, torej ne vem, kako lahko g. Kos v svojem odgovoru navaja, da sta inšpektorja tistega dne najprej opravila celovit nadzor hrvaških prevoznikov in sta se šele nato zglasila v prometni službi podjetja, kjer naj bi jima dežurni prometnik povedal, da drugih tujih vozil razen pregledanih tistega dne ne bo. Torej kot eden od prisotnih lahko zatrdim, da navedba g. Kosa ne drži. Sam menim, da pa je popolnoma nesprejemljivo in nerazumno dejstvo, da je inšpektorat prav ta inšpekcijski pregled najavil Gorenju nekaj dni prej, kar mi je na moje eksplicitno vprašanje potrdil sam g. Kos. Torej inšpektorat je najavil naročniku prevoznih storitev, to je Gorenju, čas in lokacijo, kjer bo pregled opravljen, in s tem dal možnost naročniku, da svoje izvajalce o nameravanem pregledu obvesti, da se lahko v zvezi s tem primerno pripravijo, ali da celo ne pošljejo na naklad vozila, katera nimajo vseh papirjev urejenih z zakonodajo in CEMT konvencijo. Vsakdo od prevoznikov dobro ve, kaj to pomeni in da je tako dejanje v korist hrvaških ne pa domačih prevoznikov. Nadalje v odgovoru g. Kos v našo diskreditacijo navaja, da sodelujoči nismo vedeli, kakšne prevoze in pod kakšnimi pogoji lahko opravljajo prevozniki Hrvaške, Bolgarije, Romunije in Latvije. O tem sploh ni bilo govora, torej ne razumem smisla takih navedb. Drži pa, da smo izpostavili vprašanje kontroliranja navedb 3.18 točke CEMT konvencije, katera velja od januarja 2006 dalje in ki med drugim navaja, citiram:
CEMT dovolilnice se lahko uporabijo pod naslednjimi pogoji:
- v angleščini: after the first loaded trip between the Member country of registration and another Member country,
- oziroma v slovenščini po Navodilih za uporabo večstranskega kontingenta CEMT//;
po prvi vožnji z naloženim vozilom državo članico, v kateri ima prevoznik sedež, in drugo državo članico

Kot sam razumem to določilo, konvencija ECEMT določa, da lahko hrvaški prevoznik naloži blago v Gorenju za tretjo državo, kjer potrebuje CEMT dovolilnico le pod pogojem, da je iz Hrvaške v Slovenijo pripeljal tovor. Nikakor pa ne sme nakladati iz Gorenja za v tretje države v primeru, če je vozilo prišlo prazno iz Hrvaške.
Predstavniki inšpekcije so zatrdili, da o tem določilu ne vedo nič in zato izvajanje le tega ne kontrolirajo. Da takšen pristop škodi slovenskim prevoznikom, pa je odveč dodajati.

Vrh presenečenja (da ne uporabim kakšen drug morda bolj primeren izraz) je bil, da niti uro po našem odhodu z mesta prizorišča je povsem »naključno« telefonsko že bil najavljen inšpekcijski pregled poslovanja podjetja Beja trans, katerega direktor Brane Beg je prisostvoval na omenjenem pregledu v Gorenju in po navedenih dejstvih nadvse kritično ocenil delovanje inšpekcije.
Naj zaključim misel, da kljub vsej deklarirani demokraciji in svobodi govora pri nas žal temu le ni tako. Metode zastraševanja in poskusa utišanja Titovih tajnih služb ali nekdanje ruske KGB so očitno še kako prisotne, kajti sam si nikakor drugače ne morem obrazložiti pregleda, kateri še danes poteka pri prevozniku, ki je upal povedati, kar si misli. Očitno danes kot nekoč, se svoboda govora in izražanja drago plača.

P. S.
Tretji avtoprevoznik, ki je bil prisoten na omenjenem pregledu, me je zaradi strahu pred sankcijami oblasti prosil, naj ga v tem odgovoru ne imenujem. Sam pa bom, kljub možnosti »naključnega« inšpekcijskega pregleda v bližnji prihodnosti, v svojem imenu in imenu drugih slovenskih avtoprevoznikov tudi v nadalje zagovarjal pravico do svobode govora, pa ne glede, koga to bode.
No, da zaključim v stilu, značilnemu za opisano okolje:
SMRT FAŠIZMU, SVOBODA NARODU!

Stefan Kocjančič
Prvi Predsednik Sindikata avtoprevoznikov in lastnikov gradbene mehanizacije (SAS)
Prvi Predsednik Avtoprevozniške zbornice v Sloveniji