Na 7. seji upravnega odbora 24. oktobra tega leta so prevozniki, člani OZS, podali predloge za učinkovit nadzor nelojalne konkurence. Njihovim predlogom je nasprotoval upravni odbor sekcije za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, in sicer na pobudo predsednika Andreja Klobase.
V 13. členu zakona o varstvu konkurence je zapisano naslednje: »Nelojalna konkurenca je prepovedana. Nelojalna konkurenca je dejanje podjetja pri nastopanju na trgu, ki je v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji, s katerimi se povzroči ali se utegne povzročiti škoda drugim udeležencem na trgu.«
Nelojalna konkurenca, ki je zajela slovenske prevoznike, in pomanjkljiva zakonodaja imata za posledico, da se nenadzirano povečuje nelojalna konkurenca, finančno izčrpavajo prevozna podjetja ter uničuje zdrava konkurenca
Upravni odbor sekcije za promet pri OZS, katerega naloga je, da s svojimi člani proučuje in sprejema predloge, s katerimi bi vzpostavili plačilno disciplino (zakonski rok plačila 30 dni) ter pri ugotovljenih kršitvah lojalne konkurence zakonsko omogočili takojšnjo izločitev takega prevoznika (ki vozi blago ali potnike po ceni, ki ne pokriva nujno potrebnih stroškov – nelojalna konkurenca), je torej predlogom s predsednikom Andrejem Klobaso na čelu nasprotoval oz. jih je načrtno blokiral.
Na omenjeni seji upravnega odbora je predlog za dopolnitev zakona o prevozih blaga in potnikov v notranjem in mednarodnem cestnem prometu podal samostojni podjetnik Bernard Šket. Predlagal je, da se vladi pošlje ta predlog za dopolnitev ZPCP-2 v tistih členih, ki so nepopolni za učinkovit nadzor nelojalne konkurence domačih in tujih cestnih prevoznikov.
Zakaj upravni odbor sekcije za promet podanega predloga podjetnika Šketa ni sprejel in ga predlagal v nadaljnjo obravnavo, ne razumemo. Zakon bi namreč s predlaganimi dopolnili lahko uskladili z drugimi članicami EU, ki že imajo varovalke v svoji zakonodaji na področju prevoza blaga in potnikov za učinkovit nadzor lojalne konkurence in za pregon nelojalne konkurence (saj, kot smo že zapisali, nelojalna konkurenca uničuje zdravo konkurenco).
Trg, na katerem se bori vsak proti vsakomur "brez pravil", je obsojen na propad.
To trditev potrjuje dejansko stanje na našem tržišču transporta, saj domači in tuji prevozniki vozijo po cenah, ki ne pokrivajo nujno potrebnih stroškov, ter tako ustvarjajo nelojalno konkurenco, finančno izčrpavajo zdravo konkurenco in podaljšujejo plačilne roke. Zaposlujejo voznike po pravno dvomljivi praksi, ne spoštujejo socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom.
Za dolge plačilne roke, daljše od 30 dni, pa so krivi izključno nekateri prevozniki in posredniki prevozov. Ti namreč od domačih in tujih naročnikov prevozov prevzemajo naloge, ki jih niso zmožni sami opraviti in jih zato prelagajo naprej na podprevoznike.
Sami dobijo plačilo v 30 dneh, podprevozniku, ki je storitev v resnici opravil, pa plačajo v 90 do 120 dneh. Težava so še posredniki v tujini z le pisarno in telefonom, ki po določenem času objavijo stečaj, izvršitelj prevoza pa se lahko pod nosom obriše za svoje plačilo. Omenjeni za svoje posredništvo zaračunajo nerazumno visoke provizije, visoke od 10 pa vse do 40 % voznine, kar pomeni še dodatno znižanje plačila nujno potrebnih stroškov za opravitev prevoza, s katerim se povečuje izguba.
Predlagatelja predlogov za izboljšanje zgoraj navedenih razmer je tako rekoč popolnoma ohromil predsednik upravnega odbora Andrej Klobasa. Ta je vodil sejo na način, kot da bi bili vsi prisotni gluhi ali drugače – nerazumno je kričal in se bahavo izražal z besedami: »Dokler bom jaz predsednik, bo tako, kot bom jaz rekel!« ali »Tukaj jaz odločam!« pa v nadaljevanju »Jaz bi se zažgal!« in »Jaz bi ga ubil!« Med drugim si je po nekaj minutah odvezal kravato, si odpel srajco in zavzel položaj na stolu kot kakšen teksaški šerif. Med vodenjem seje je brez razlogov kričal in tolkel po mizi. Njegova vodenje in nastop sta bila daleč pod nivojem primernega obnašanja za človeka, ki vodi sejo, kar bi zagotovo potrdili tudi vsi prisotni na tej seji. Člani upravnega odbora so se na njegovo vedenje odzvali z molkom in osuplostjo.
Vse skupaj je dajalo vtis partijskih sestankov, na katerih je eden govoril, preostali pa so bili poslušni, zaradi česar je komunizem propadel. Naloga Andreja Klobase je zbirati predloge prevoznikov, ki bi zagotavljali red in disciplino na slovenskem prevozniškem trgu, in jih posredovati naprej v zakonsko sprejetje. Ta človek pa dela prav nasprotno. Nerazumljivo je, od kod mu ta pravica!
Bilo bi prav in pošteno, da bi v prihodnje glede na številčnost članov OZS Slovenije upravni odbor sekcije za promet omogočal televizijske prenose seje. Člani bi lahko neposredno videli, zakaj so te seje neučinkovite, in razumeli, zakaj se ne odpravijo težave, ki pestijo slovenske prevoznike in jih finančno izčrpavajo do te mere, da se v bližnji prihodnosti utegne zgoditi popoln propad slovenskega prevozništva.
Predsednik upravnega odbora sekcije za promet pri OZS žal nima dovolj referenc in še manj volje, da bi se lahko pogajal z ministrom za promet o odpravi težav, ki pestijo slovenske prevoznike, oz. nima načrta za ozdravitev slovenskega prevozniškega trga (zdrava konkurenca). Minister za promet Patrick Vlačič pa prav tako ne stori ničesar za odpravo nelojalne konkurence s prevozniškega trga, za zdravo delovanje katerega bi morala država samoumevno skrbeti.
Zgoraj zapisano izraža dejansko stanje v slovenskem prevozništvu. V praksi ni zaslediti, da bi kupec določal ceno prodajalcu, kar z drugimi besedami pomeni, da naročnik prevoza določa prevozniku višino cene in plačilni rok za opravljeni prevoz. Večina prevoznikov v Sloveniji opravlja prevoze pod že navedenimi pogoji, pri katerih določa ceno naročnik prevoza. Tak način dela je poguben za trg prevozniških dejavnosti.
Jure Klavora
zdrava.konkurenca.transporta@gmail.com
Dvojna morala
Odgovori
Dvojna morala (2.)
V pismih bralcev v prejšnji številki Transporta se je oglasil avtoprevoznik Jure Klavora in se v svojem spisu, ki ga je naslovil Dvojna morala, lotil interpretacije dogajanja na
7. seji upravnega odbora sekcije za promet pri OZS z dne 24. oktobra. Ker v množici netočnih, tendencioznih in zlonamernih navedb navaja tudi take, ki letijo na upravni odbor oziroma njegove člane, se čutimo dolžne ugovarjati in opozoriti na dejstva, ki lahko prispevajo k objektivni resnici, in tako zavarujemo ugled institucije (upravnega odbora oziroma zbornice) kot tudi nas samih kot posameznikov.
Vse nas je presenetil njegov konstrukt, kdo je borec proti nelojalni konkurenci in kdo ne. Njegova logika je preprosta: če se strinjaš z mojim konceptom, si na strani pravih borcev proti nelojalni konkurenci, če se ne, si avtomatično na »drugem bregu«. Seveda je tako nujno zašel v »slepo ulico«, saj je na primer predsednika upravnega odbora Andreja Klobaso gladko uvrstil med »neprave« oziroma med tiste, ki se ne zavzemajo za uveljavitev 30-dnevnega plačilnega roka v avtoprevozništvu. Takšna oznaka je absurdna, saj vsi člani upravnega odbora, pa tudi še veliko drugih avtoprevoznikov dobro vemo, da je bil Klobasa med prvimi, ki so se ogreli za to, da bi tudi pri nas – po francoskem zgledu – uzakonili omenjeni plačilni rok in s tem ustavili čedalje hujše okoriščanje drugih udeležencev v transportni storitvi na račun avtoprevoznikov. Pravzaprav je bil v nekaterih podrobnostih celo še radikalnejši – toda tako on kot mi vemo, da si sveta ne ustvarjamo s pobožnimi željami. Zato je v delu našega upravnega odbora prisoten realistični koncept, saj se zavedamo, da je med »tisoč« evidentiranimi problemi mogoče hkrati najti ustrezne rešitve za recimo le nekaj deset manjših in morda enega izmed večjih. Naš način dela zahteva vztrajnost in potrpežljivost ter tudi veliko strokovnega dela in argumentiranja v odnosih z državo in njenimi institucijami. Brez teh lastnosti bi – tako smo prepričani – v odnosih z državo vlekli še občutno krajši konec, saj je za državo znano, da je to inerten stroj, ki se razmeroma počasi odziva na zunanje impulze, kar še zlasti velja v primeru nekontinuiranih ter slabo artikuliranih, odmerjenih in strokovno podprtih zahtev zainteresirane (strokovne) javnosti.
Juretu Klavori moramo seveda povedati, da je njegova sodba o majhni učinkovitosti upravnega odbora morda plod njegove (mladostne) neučakanosti, zagotovo pa plod njegovega slabega poznavanja »pravil igre« med organiziranimi avtoprevozniki in državo, kjer velja, da se nič ne zgodi preko noči, in da celo potlej, ko je že doseženo soglasje, državni mlini še radi kaj zapletejo.
Drugi prestop preko meje spodobnosti si je Klavora privoščil z opisom članov upravnega odbora kot tako rekoč nebogljenih ljudi, ki pohlevno sledijo svojemu vodji in mu pokimajo ali dvignejo svojo glasovalno ročico, kadar koli si ta to želi (ali od njih zahteva). Gre za hudo žaljenje in podcenjevanje članov upravnega odbora, katerega zlonamernost je zlahka prepoznavna tudi povsem nevtralnemu bralcu. V en glas mu lahko zatrdimo, da nihče od članov upravnega odbora ni odvisen od Klobasove modrosti, ampak se vsak od nas v slehernem trenutku o skupnih odločitvah odloča po svojem preudarku. Izid glasovanja o predlogu g. Šketa si Klavora razlaga povsem narobe: razlog, da nihče ni glasoval v njegov prid, je v tem, da so bili nekateri deli njegovega predloga nerealni in zato nesprejemljivi – kar so bolj ali manj jasno povedali tudi na seji prisotni gostje iz prometnega ministrstva –, ne pa zato, ker nas naj bi »discipliniral« Klobasa.
Klavora se v svojem spisu tudi na cenen način spušča v zelo osebnostno opisovanje videza in obnašanja Andreja Klobase, z namenom oblikovati slabo mnenje o njem v javnosti. Trdimo, da ravno toliko, kot velja pregovor, da obleka naredi človeka, velja tudi pregovor, da obleka še ne naredi človeka, zato je o tem škoda izgubljati besed. Kar pa zadeva očitane mu kričavosti vodenja in avtoritarnega obnašanja, pa je to del njegovega temperamenta, ki ga Klavora ni imel prilike bolje spoznati – in je zato zanj moteč –, mi pa ta njegov »slog« dobro poznamo in mu brez težav pariramo. Vsekakor nekaj več temperamenta pri njem še ni mogoče zamenjevati z »ultimativnim« določanjem, čigava volja naj bo vsebovana v sklepu. Morda je Klavoro Klobasova »avtoritarnost« najbolj motila pri dodeljevanju in odvzemanju besede govornikom, toda predsednik ima pač poslovniško pravico, da besedo govorcu odvzame, če meni, da razprava ne teče v konstruktivno smer. To, da je njega in g. Šketa predsednik Klobasa sploh povabil na sejo upravnega odbora, je nedvomno znamenje Klobasove odprtosti do iniciativ, ki prihajajo s terena, in s tem tudi njegove demokratičnosti; vemo pa, da ju ni bil dolžan povabiti, saj zbornični sistem omogoča hiter in učinkovit prenos pobud s terena preko poslancev.
Ko piše o plačilnih rokih, daljših od 30 dni, krivdo zanje pripiše izključno nekaterim prevoznikom (in posrednikom), mi bi si pa vendarle želeli, da bi o tem povedal še kaj bolj določnega, na primer, tudi imena grešnikov.
Člani upravnega odbora smo tudi presenečeni nad uporabo še nekaterih, očitno na pamet izrečenih oziroma zapisanih oznak, nanašajočih se na Klobaso – a posredno tudi na nas. Pravi, naj predsednik Klobasa ne bi imel dovolj pogajalskih referenc. Ne vemo, kaj natančno si predstavlja pod tem pojmom. Vemo pa to, da je Klobasa dolgoletni prevoznik in da do obisti pozna probleme stroke, v dveh mandatih predsedniške funkcije pa si je nabral tudi obilo izkušenj in znanj, ko gre za pogajanja z državo. Klavora še pravi, da nima dovolj pogajalske volje. Če česa, potem Klobasi ne manjka prav te. A o tem bi morda kazalo povprašati kakšne državne uradnike, ki jih Klobasa tako rekoč stalno drži v položaju visokega štarta.
Klavora Klobasi oziroma upravnemu odboru očita tudi odsotnost delovnega načrta. Lahko rečemo, da pri nas pravzaprav ne gre za bistveno drugačne vsebine glede odpravljanja nelojalne konkurence, kot jih zagovarjata z g. Šketom, razlike so predvsem v metodah oziroma uporabljenih mehanizmih, kjer skušamo delovati čim bolj v skladu z realnimi možnostmi. Boj proti nelojalni konkurenci razumemo večplastno: ne le kot prepoved opravljanja voženj, ki ne pokrivajo nujnih stroškov, ne le kot samo vprašanje plačilne discipline oziroma plačilnih rokov. Menimo, da bo kot naslednji korak za premagovanje nelojalne konkurence treba izvesti sistemske rešitve, ki bodo onemogočile (ali vsaj močno omejile) delovanje posrednikov (brez lastnih vozil), ki do neznosnosti stiskajo prevoznike pri cenah voznin in so trenutno gotovo največje zlo cestnega prevozništva.
Člani upravnega odbora sekcije za promet pri OZS:
Jernej Jerman, Bogdan Semenič, Aleksander Bizjak, Anton Jaksetič, Miran Jelen
Člana skupščine sekcije za promet pri OZS: Jože Kukovič, Mario Zadel
V pismih bralcev v prejšnji številki Transporta se je oglasil avtoprevoznik Jure Klavora in se v svojem spisu, ki ga je naslovil Dvojna morala, lotil interpretacije dogajanja na
7. seji upravnega odbora sekcije za promet pri OZS z dne 24. oktobra. Ker v množici netočnih, tendencioznih in zlonamernih navedb navaja tudi take, ki letijo na upravni odbor oziroma njegove člane, se čutimo dolžne ugovarjati in opozoriti na dejstva, ki lahko prispevajo k objektivni resnici, in tako zavarujemo ugled institucije (upravnega odbora oziroma zbornice) kot tudi nas samih kot posameznikov.
Vse nas je presenetil njegov konstrukt, kdo je borec proti nelojalni konkurenci in kdo ne. Njegova logika je preprosta: če se strinjaš z mojim konceptom, si na strani pravih borcev proti nelojalni konkurenci, če se ne, si avtomatično na »drugem bregu«. Seveda je tako nujno zašel v »slepo ulico«, saj je na primer predsednika upravnega odbora Andreja Klobaso gladko uvrstil med »neprave« oziroma med tiste, ki se ne zavzemajo za uveljavitev 30-dnevnega plačilnega roka v avtoprevozništvu. Takšna oznaka je absurdna, saj vsi člani upravnega odbora, pa tudi še veliko drugih avtoprevoznikov dobro vemo, da je bil Klobasa med prvimi, ki so se ogreli za to, da bi tudi pri nas – po francoskem zgledu – uzakonili omenjeni plačilni rok in s tem ustavili čedalje hujše okoriščanje drugih udeležencev v transportni storitvi na račun avtoprevoznikov. Pravzaprav je bil v nekaterih podrobnostih celo še radikalnejši – toda tako on kot mi vemo, da si sveta ne ustvarjamo s pobožnimi željami. Zato je v delu našega upravnega odbora prisoten realistični koncept, saj se zavedamo, da je med »tisoč« evidentiranimi problemi mogoče hkrati najti ustrezne rešitve za recimo le nekaj deset manjših in morda enega izmed večjih. Naš način dela zahteva vztrajnost in potrpežljivost ter tudi veliko strokovnega dela in argumentiranja v odnosih z državo in njenimi institucijami. Brez teh lastnosti bi – tako smo prepričani – v odnosih z državo vlekli še občutno krajši konec, saj je za državo znano, da je to inerten stroj, ki se razmeroma počasi odziva na zunanje impulze, kar še zlasti velja v primeru nekontinuiranih ter slabo artikuliranih, odmerjenih in strokovno podprtih zahtev zainteresirane (strokovne) javnosti.
Juretu Klavori moramo seveda povedati, da je njegova sodba o majhni učinkovitosti upravnega odbora morda plod njegove (mladostne) neučakanosti, zagotovo pa plod njegovega slabega poznavanja »pravil igre« med organiziranimi avtoprevozniki in državo, kjer velja, da se nič ne zgodi preko noči, in da celo potlej, ko je že doseženo soglasje, državni mlini še radi kaj zapletejo.
Drugi prestop preko meje spodobnosti si je Klavora privoščil z opisom članov upravnega odbora kot tako rekoč nebogljenih ljudi, ki pohlevno sledijo svojemu vodji in mu pokimajo ali dvignejo svojo glasovalno ročico, kadar koli si ta to želi (ali od njih zahteva). Gre za hudo žaljenje in podcenjevanje članov upravnega odbora, katerega zlonamernost je zlahka prepoznavna tudi povsem nevtralnemu bralcu. V en glas mu lahko zatrdimo, da nihče od članov upravnega odbora ni odvisen od Klobasove modrosti, ampak se vsak od nas v slehernem trenutku o skupnih odločitvah odloča po svojem preudarku. Izid glasovanja o predlogu g. Šketa si Klavora razlaga povsem narobe: razlog, da nihče ni glasoval v njegov prid, je v tem, da so bili nekateri deli njegovega predloga nerealni in zato nesprejemljivi – kar so bolj ali manj jasno povedali tudi na seji prisotni gostje iz prometnega ministrstva –, ne pa zato, ker nas naj bi »discipliniral« Klobasa.
Klavora se v svojem spisu tudi na cenen način spušča v zelo osebnostno opisovanje videza in obnašanja Andreja Klobase, z namenom oblikovati slabo mnenje o njem v javnosti. Trdimo, da ravno toliko, kot velja pregovor, da obleka naredi človeka, velja tudi pregovor, da obleka še ne naredi človeka, zato je o tem škoda izgubljati besed. Kar pa zadeva očitane mu kričavosti vodenja in avtoritarnega obnašanja, pa je to del njegovega temperamenta, ki ga Klavora ni imel prilike bolje spoznati – in je zato zanj moteč –, mi pa ta njegov »slog« dobro poznamo in mu brez težav pariramo. Vsekakor nekaj več temperamenta pri njem še ni mogoče zamenjevati z »ultimativnim« določanjem, čigava volja naj bo vsebovana v sklepu. Morda je Klavoro Klobasova »avtoritarnost« najbolj motila pri dodeljevanju in odvzemanju besede govornikom, toda predsednik ima pač poslovniško pravico, da besedo govorcu odvzame, če meni, da razprava ne teče v konstruktivno smer. To, da je njega in g. Šketa predsednik Klobasa sploh povabil na sejo upravnega odbora, je nedvomno znamenje Klobasove odprtosti do iniciativ, ki prihajajo s terena, in s tem tudi njegove demokratičnosti; vemo pa, da ju ni bil dolžan povabiti, saj zbornični sistem omogoča hiter in učinkovit prenos pobud s terena preko poslancev.
Ko piše o plačilnih rokih, daljših od 30 dni, krivdo zanje pripiše izključno nekaterim prevoznikom (in posrednikom), mi bi si pa vendarle želeli, da bi o tem povedal še kaj bolj določnega, na primer, tudi imena grešnikov.
Člani upravnega odbora smo tudi presenečeni nad uporabo še nekaterih, očitno na pamet izrečenih oziroma zapisanih oznak, nanašajočih se na Klobaso – a posredno tudi na nas. Pravi, naj predsednik Klobasa ne bi imel dovolj pogajalskih referenc. Ne vemo, kaj natančno si predstavlja pod tem pojmom. Vemo pa to, da je Klobasa dolgoletni prevoznik in da do obisti pozna probleme stroke, v dveh mandatih predsedniške funkcije pa si je nabral tudi obilo izkušenj in znanj, ko gre za pogajanja z državo. Klavora še pravi, da nima dovolj pogajalske volje. Če česa, potem Klobasi ne manjka prav te. A o tem bi morda kazalo povprašati kakšne državne uradnike, ki jih Klobasa tako rekoč stalno drži v položaju visokega štarta.
Klavora Klobasi oziroma upravnemu odboru očita tudi odsotnost delovnega načrta. Lahko rečemo, da pri nas pravzaprav ne gre za bistveno drugačne vsebine glede odpravljanja nelojalne konkurence, kot jih zagovarjata z g. Šketom, razlike so predvsem v metodah oziroma uporabljenih mehanizmih, kjer skušamo delovati čim bolj v skladu z realnimi možnostmi. Boj proti nelojalni konkurenci razumemo večplastno: ne le kot prepoved opravljanja voženj, ki ne pokrivajo nujnih stroškov, ne le kot samo vprašanje plačilne discipline oziroma plačilnih rokov. Menimo, da bo kot naslednji korak za premagovanje nelojalne konkurence treba izvesti sistemske rešitve, ki bodo onemogočile (ali vsaj močno omejile) delovanje posrednikov (brez lastnih vozil), ki do neznosnosti stiskajo prevoznike pri cenah voznin in so trenutno gotovo največje zlo cestnega prevozništva.
Člani upravnega odbora sekcije za promet pri OZS:
Jernej Jerman, Bogdan Semenič, Aleksander Bizjak, Anton Jaksetič, Miran Jelen
Člana skupščine sekcije za promet pri OZS: Jože Kukovič, Mario Zadel
Daleč stran od dvojne morale
Na 12. strani decembrsko-januarske številke revije Transport je bil objavljen obširen prispevek g. Jureta Klavore z naslovom Dvojna morala. Imenovani avtor v svojem prispevku navaja, da so člani upravnega odbora sekcije za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) na 7. seji tega organa, ki je bila 24. 10. 2009, na mojo pobudo kot predsednika sekcije in tega organa nasprotovali predlogom članov sekcije, ki so se nanašali na uvedbo nujno potrebnih ukrepov za učinkovit nadzor nad pojavom nelojalne konkurence in vzpostavitev plačilne discipline, s čimer naj bi se zakonski rok realizacije plačil omejil najdlje na 30 dni.
V nadaljevanju zapisa me avtor obtožuje avtokratskega vodenja sej navedenega organa in pri tem ne skopari z osebnimi žaljivkami ter diskreditacijami, ki jih ni vredno ponavljati.
Želim predvsem opozoriti, da so obtožujoče navedbe g. Klavore povsem neosnovane, zlonamerne, žaljive in verjetno načrtno prilagojene zborničnemu predvolilnemu času.
Iz obstoječega zapisnika 7. seje upravnega odbora sekcije je že uvodoma jasno razvidno, da so se prisotni člani odbora soglasno zavzemali za intenziviranje zborničnih/sekcijskih aktivnosti za uveljavitev sprejemljivih plačilnih rokov (30 dni), plačilne discipline in nelojalne konkurence na področju cestnega transporta.
Ne glede na to, da so prisotni člani upravnega odbora ter ostali na predloge g. Bernarda Šketa podali svoja mnenja, ki niso bila v celoti soglasna s predlogi imenovanega, pa je bilo stališče celotnega upravnega odbora sekcije, da je potrebno navedene nepravilnosti in pomanjkljivosti čim prej zakonsko urediti tako, da bi si člani sekcije ne nakopali novih težav ali celo še poslabšali pogojev svojega poslovanja. Vendar sekcija od teh zahtev, vsaj tako dolgo, dokler bom sam njen predsednik, ne bo odstopila in jih bo poizkušala v dogovoru s predstavniki ministrstev čim prej rešiti v korist svojih članov. V tem tudi vidim smisel in utemeljitev delovanja članov upravnega odbora kot tudi cehovskega povezovanja prevoznikov pri obrtno-podjetniški zbornici. Slednja nas je pri navedenih prizadevanjih in delu tudi vedno podpirala.
Iz zapisov predstavnikov vodstva OZS v zadnjih številkah revije Obrtnik je jasno razbrati, da smo si na tem področju enotni in da so vsi prej navedeni problemi že dejansko nevzdržni, kar nujno kliče po ukrepanju, predvsem na strani zakonodajalca.
Da smo se v sekciji in njenem upravnem odboru resno lotili področja nelojalne konkurence, nekaj povedo tudi nekateri že izvedeni in nekateri še načrtovani regijski sestanki predstavnikov prevoznikov OZS s predstavniki državnih institucij, ki delujejo na področju cestnega prevoza, predstavniki lokalnih policijskih uprav in predstavniki prometne inšpekcije.
Andrej Klobasa, predsednik sekcije za promet pri OZS
Na 12. strani decembrsko-januarske številke revije Transport je bil objavljen obširen prispevek g. Jureta Klavore z naslovom Dvojna morala. Imenovani avtor v svojem prispevku navaja, da so člani upravnega odbora sekcije za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) na 7. seji tega organa, ki je bila 24. 10. 2009, na mojo pobudo kot predsednika sekcije in tega organa nasprotovali predlogom članov sekcije, ki so se nanašali na uvedbo nujno potrebnih ukrepov za učinkovit nadzor nad pojavom nelojalne konkurence in vzpostavitev plačilne discipline, s čimer naj bi se zakonski rok realizacije plačil omejil najdlje na 30 dni.
V nadaljevanju zapisa me avtor obtožuje avtokratskega vodenja sej navedenega organa in pri tem ne skopari z osebnimi žaljivkami ter diskreditacijami, ki jih ni vredno ponavljati.
Želim predvsem opozoriti, da so obtožujoče navedbe g. Klavore povsem neosnovane, zlonamerne, žaljive in verjetno načrtno prilagojene zborničnemu predvolilnemu času.
Iz obstoječega zapisnika 7. seje upravnega odbora sekcije je že uvodoma jasno razvidno, da so se prisotni člani odbora soglasno zavzemali za intenziviranje zborničnih/sekcijskih aktivnosti za uveljavitev sprejemljivih plačilnih rokov (30 dni), plačilne discipline in nelojalne konkurence na področju cestnega transporta.
Ne glede na to, da so prisotni člani upravnega odbora ter ostali na predloge g. Bernarda Šketa podali svoja mnenja, ki niso bila v celoti soglasna s predlogi imenovanega, pa je bilo stališče celotnega upravnega odbora sekcije, da je potrebno navedene nepravilnosti in pomanjkljivosti čim prej zakonsko urediti tako, da bi si člani sekcije ne nakopali novih težav ali celo še poslabšali pogojev svojega poslovanja. Vendar sekcija od teh zahtev, vsaj tako dolgo, dokler bom sam njen predsednik, ne bo odstopila in jih bo poizkušala v dogovoru s predstavniki ministrstev čim prej rešiti v korist svojih članov. V tem tudi vidim smisel in utemeljitev delovanja članov upravnega odbora kot tudi cehovskega povezovanja prevoznikov pri obrtno-podjetniški zbornici. Slednja nas je pri navedenih prizadevanjih in delu tudi vedno podpirala.
Iz zapisov predstavnikov vodstva OZS v zadnjih številkah revije Obrtnik je jasno razbrati, da smo si na tem področju enotni in da so vsi prej navedeni problemi že dejansko nevzdržni, kar nujno kliče po ukrepanju, predvsem na strani zakonodajalca.
Da smo se v sekciji in njenem upravnem odboru resno lotili področja nelojalne konkurence, nekaj povedo tudi nekateri že izvedeni in nekateri še načrtovani regijski sestanki predstavnikov prevoznikov OZS s predstavniki državnih institucij, ki delujejo na področju cestnega prevoza, predstavniki lokalnih policijskih uprav in predstavniki prometne inšpekcije.
Andrej Klobasa, predsednik sekcije za promet pri OZS
VREME
Ljubljana
-4 °C
napoved
-
sre
-12°
-3° -
Če
-13°
-4° -
pet
-10°
-6°
cene goriv
- SUPER 951,380 €/L
- SUPER 981,396 €/L
- DIESEL1,305 €/L
IZRAČUN POTI
