Spricer v 3. 11. 2008

Odgovor na odgovor PIRS-a na članek Neustreznost nadzora tujih podjetij, ki v Sloveniji opravljajo gospodarsko dejavnost
V Reviji Transport, številka 10, oktober 2008, je bil objavljen odgovor Prometnega inšpektorata Republike Slovenije na pisanje Avtoprevozniške zbornice ministru za promet Radovanu Žerjavu o neustreznosti nadzora tujih prevozniških podjetji, ki v Sloveniji opravljajo gospodarsko (prevozniško) dejavnost. Glede na objavljen odgovor inšpektorata, kot avtoprevoznik, ki nisem član Avtoprevozniške zbornice in ki sem se udeležil omenjenega pregleda v Gorenju dne 13. 8. 2008. dajem naslednjo informacijo, ki je popolnoma neobremenjena z nesoglasji med PIRS-om in AZ.
Na pobudo predsednika AZ g. Lojzeta Reharja je bilo dogovorjeno s PIRS-om, da dne 13. 8. 2008 opravijo nenapovedan inšpekcijski pregled v podjetju Gorenje na naslovu Partizanska 12, Velenje, in sicer zaradi suma, da avtoprevozniki iz Hrvaške brez ustrezne in predpisane dokumentacije nakladajo blago za prevoz v tretje države. S tem dejanjem bi hrvaški avtoprevozniki, kakor tudi naročniki storitve najbolj škodili slovenskim prevoznikom. V prepričanju, da bodo inšpektorji storili vse v bran domačega prevoznika, sem se naivno udeležil opisanega pregleda.
V tujini smo kot tujci že nekaj časa deležni podrobnih in pogostih kontrol s strani tujih nadzornih organov in to predvsem v nameri zaščite domačih avtoprevoznikov, torej moja pričakovanja so bila, da bomo kot domači avtoprevozniki deležni vsaj podobne »zaščite«. Žal temu ni tako, še več, v zapisu g. Kosa je brati navedbo, da je delo inšpektorata pretežno usmerjeno v področje kontrole nespoštovanja predpisov slovenskih prevoznikov. Pričakoval sem, da bo nadzor v Gorenju nenapovedan, da bodo inšpektorji prišli zjutraj ob pričetku delovnega dne, da bodo pregledovali upoštevanje določil časa vožnje in počitkov, kakor tudi primernost oz. ustreznost potrebne dokumentacije, kot so CEMT dovolilnice z vsemi pripadajočimi certifikati in dovolilnice za tretje države.
Inšpektorja sta prispela v Gorenje ob 10:35, torej 4,5 ure po pričetku dela na nakladalnem delu tovarne. Ko sva šla z avtoprevoznikom Branetom Begom vprašat na vratarnico, kam sta odšla inšpektorja, so nama pojasnili, da sta se šla javit v prometno službo Gorenja in bosta nato na parkirišču kontrolirala vozila. Glavni inšpektor mag. Jure Kos in g. Ervin Tomšič pa sta prispela v Gorenje ob 11:05, torej ne vem, kako lahko g. Kos v svojem odgovoru navaja, da sta inšpektorja tistega dne najprej opravila celovit nadzor hrvaških prevoznikov in sta se šele nato zglasila v prometni službi podjetja, kjer naj bi jima dežurni prometnik povedal, da drugih tujih vozil razen pregledanih tistega dne ne bo. Torej kot eden od prisotnih lahko zatrdim, da navedba g. Kosa ne drži. Sam menim, da pa je popolnoma nesprejemljivo in nerazumno dejstvo, da je inšpektorat prav ta inšpekcijski pregled najavil Gorenju nekaj dni prej, kar mi je na moje eksplicitno vprašanje potrdil sam g. Kos. Torej inšpektorat je najavil naročniku prevoznih storitev, to je Gorenju, čas in lokacijo, kjer bo pregled opravljen, in s tem dal možnost naročniku, da svoje izvajalce o nameravanem pregledu obvesti, da se lahko v zvezi s tem primerno pripravijo, ali da celo ne pošljejo na naklad vozila, katera nimajo vseh papirjev urejenih z zakonodajo in CEMT konvencijo. Vsakdo od prevoznikov dobro ve, kaj to pomeni in da je tako dejanje v korist hrvaških ne pa domačih prevoznikov. Nadalje v odgovoru g. Kos v našo diskreditacijo navaja, da sodelujoči nismo vedeli, kakšne prevoze in pod kakšnimi pogoji lahko opravljajo prevozniki Hrvaške, Bolgarije, Romunije in Latvije. O tem sploh ni bilo govora, torej ne razumem smisla takih navedb. Drži pa, da smo izpostavili vprašanje kontroliranja navedb 3.18 točke CEMT konvencije, katera velja od januarja 2006 dalje in ki med drugim navaja, citiram:
CEMT dovolilnice se lahko uporabijo pod naslednjimi pogoji:
- v angleščini: after the first loaded trip between the Member country of registration and another Member country,
- oziroma v slovenščini po Navodilih za uporabo večstranskega kontingenta CEMT//;
po prvi vožnji z naloženim vozilom državo članico, v kateri ima prevoznik sedež, in drugo državo članico
Kot sam razumem to določilo, konvencija ECEMT določa, da lahko hrvaški prevoznik naloži blago v Gorenju za tretjo državo, kjer potrebuje CEMT dovolilnico le pod pogojem, da je iz Hrvaške v Slovenijo pripeljal tovor. Nikakor pa ne sme nakladati iz Gorenja za v tretje države v primeru, če je vozilo prišlo prazno iz Hrvaške.
Predstavniki inšpekcije so zatrdili, da o tem določilu ne vedo nič in zato izvajanje le tega ne kontrolirajo. Da takšen pristop škodi slovenskim prevoznikom, pa je odveč dodajati.
Vrh presenečenja (da ne uporabim kakšen drug morda bolj primeren izraz) je bil, da niti uro po našem odhodu z mesta prizorišča je povsem »naključno« telefonsko že bil najavljen inšpekcijski pregled poslovanja podjetja Beja trans, katerega direktor Brane Beg je prisostvoval na omenjenem pregledu v Gorenju in po navedenih dejstvih nadvse kritično ocenil delovanje inšpekcije.
Naj zaključim misel, da kljub vsej deklarirani demokraciji in svobodi govora pri nas žal temu le ni tako. Metode zastraševanja in poskusa utišanja Titovih tajnih služb ali nekdanje ruske KGB so očitno še kako prisotne, kajti sam si nikakor drugače ne morem obrazložiti pregleda, kateri še danes poteka pri prevozniku, ki je upal povedati, kar si misli. Očitno danes kot nekoč, se svoboda govora in izražanja drago plača.
P. S.
Tretji avtoprevoznik, ki je bil prisoten na omenjenem pregledu, me je zaradi strahu pred sankcijami oblasti prosil, naj ga v tem odgovoru ne imenujem. Sam pa bom, kljub možnosti »naključnega« inšpekcijskega pregleda v bližnji prihodnosti, v svojem imenu in imenu drugih slovenskih avtoprevoznikov tudi v nadalje zagovarjal pravico do svobode govora, pa ne glede, koga to bode.
No, da zaključim v stilu, značilnemu za opisano okolje:
SMRT FAŠIZMU, SVOBODA NARODU!
Stefan Kocjančič
Prvi Predsednik Sindikata avtoprevoznikov in lastnikov gradbene mehanizacije (SAS)
Prvi Predsednik Avtoprevozniške zbornice v Sloveniji